Po odmevni razpravi novela zakona o medijih sprejeta

Nika Zorjan, Raay, Tinkara Kovač in Manca Špik (foto: STA).

Državni zbor je s 47 glasovi za in 2 proti sprejel novelo zakona o medijih, ki poleg odmevnih kvot slovenske glasbe na radijskih postajah določa tudi regulacijo komentiranja v spletnih medijih. Po novem bodo morali tako javni Radio Slovenija kot komercialni radii med 6. in 19. uro predvajati najmanj 60 odstotkov celodnevnega deleža slovenske glasbe.

V razpravi je vladna novela naletela na buren odziv, zlasti v delu, ki se nanaša na predvajanje slovenske glasbe na radiu. Po koalicijskem dopolnilu, ki ga je v torek v drugi obravnavi izglasoval DZ, bo moral radio med 6. in 19. uro predvajati najmanj 60 odstotkov celodnevnega deleža slovenske glasbe, ki za javni radio znaša najmanj 40 odstotkov vse predvajane glasbe, za radio s programom posebnega pomena najmanj 25 odstotkov, za komercialni radio pa najmanj 20 odstotkov.

Pretiran poseg v uredniško politiko ali promocija domačih glasbenih ustvarjalcev
Tako na Radiu Slovenija kot na komercialnih postajah so opozorili, da novela zakona o medijih z določitvijo kvot in intervalov predvajanja slovenske glasbe pretirano posega v uredniško politiko in izrazito spreminja zvočno podobe radia. Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar pa je takšen pristop utemeljila s potrebo po promociji domače glasbene ustvarjalnosti, jezika in kulture nasploh.

Novela zakona regulira tudi sovražni govor v spletnih medijih
Novela sicer v zvezi z regulacijo sovražnega govora oziroma komentiranja v spletnih medijih določa, da je za pripravo pravil komentiranja odgovoren izdajatelj medija. Določa tudi rok vložitve zahteve za objavo popravka. Tega bo možno v skladu z odločbo ustavnega sodišča zahtevati v 30 dneh od dneva, ko je zainteresirana oseba izvedela za objavo obvestila, vendar najpozneje v treh mesecih od same objave.

Društvo novinarjev Slovenijo regulacijo komentiranja pozdravlja
V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) so regulacijo komentiranja pozdravili. Po oceni predsednice DNS Petre Lesjak Tušek ne gre za cenzuro, ampak za odgovor na vse pogostejše pojavljanje sovražnega govora. Prav tako se strinja z opredelitvijo, da je za komentiranje odgovoren izdajatelj in ne odgovorni urednik. Tudi v Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) menijo, da je sovražni govor zlasti na spletu velika težava, ki jo je treba urediti, vendar razumno.

Sicer pa so po mnenju DNS popravki zakona o medijih, ki jih prinaša novela, slabo izbrani in premalo ambiciozni ter ne sodijo med prednostne. Lesjak Tuškova zato zagovarja čimprejšnjo celovito prenovo medijske zakonodaje.

N. K., STA