fbpx

Podpredsednik Evropske komisije Schinas: Janša je oseba, s katero je Evropi v interesu sodelovati

Premier Janez Janša in podpredsednik Evropske komisije Margaritis Schinas (Foto: epa)

Po razpravi evropskih voditeljev o madžarskem zakonu o LGTBQI +, ki prepoveduje spodbujanje homoseksualnosti in spremembo spola med otroki, podpredsednik Evropske komisije, odgovoren za promocijo evropskega načina življenja, Margaritis Schinas, želi verjeti, da imajo Evropejci isti model družbe. Med drugim se je dotaknil tudi predsedovanja Slovenije Svetu EU in poudaril, da je premier Janez Janša oseba, s katero ima Evropa interes sodelovati.

Podpredsednik Evropske komisije Margaritis Schinas meni, da se mlajše generacije Evropejcev približujejo istim vrednotam in dodaja, da se bo miselnost spremenila kljub omejitvam evropske zakonodaje.

Ko je bilo napovedano, njegovo imenovanje na mesto podpredsednika Evropske komisije, ki je zadolžen za zaščito evropskega načina življenja, je to sprožilo precej razburjenja. Iz tega razloga je bila beseda zaščita, zamenjana z besedo promocija. Pri belgijskem časniku Le soir so Schinasa povprašali, če je danes kaj obžalovanja zaradi tega. “Mislim, da lahko govorim o sladkem maščevanju tistim, ki so dvomili v naziv tega podpredsedniškega mesta, vključno z vašim uglednim časopisom. Vsi ti so želeli prikazati, da je evropski način življenja binarna odločitev: mi proti celotnemu svetu. Ti ljudje sedaj spoznavajo, da je evropski način življenja nekako naš najboljši ščit pred zlorabam.” Po besedah Schinasa besedi “promocija” ali “zaščita”, ne predstavljata oznake, gre namreč za vsebino.

“Mogoče ne obstaja “homo europeus”, ki razmišlja enako, obstaja pa “corpus europeum” vrednot, ki si ga vsi delimo, določen model družbe. Vendar pa ni vseevropskega modela, kako izgleda Evropa, obstaja več, in ta raznolikost je povsem legitimna,” je prepričan Schinas. Zanj sta način življenja in vrednote sopomenki. “Kar Evropa predstavlja v svetu danes je unikatno: manjšine, človekove pravice, univerzalni zdravstveni sistem, šolstvo, zaščita naših starejših, odsotnost smrtne kazni…Vse to skupaj obstaja le v Evropi!,” je poudaril.

Glede na to, da znotraj Evrope, obstajajo nekatere države, ki ne nasprotujejo splavu, evtanaziji in istospolnim zakonskim zvezam, so podpredsednika Komisije povprašali, kakšno sporočilo pošiljajo takšne države? Schinas je pojasnil, da ne želijo družbe “homines europei”. “Toda hkrati obstaja celota evropskih vrednot, skupni imenovalec. Kje ga lahko najdemo? Odgovor je precej očiten: V 2. členu Pogodbe o Evropski uniji in Listini o temeljnih pravicah. V resnici se lahko pri nekaterih vprašanjih razlikujemo, toda obstaja skupna nit, ki nas drži vse skupaj, to je 2. člen Pogodbe in Listina.”

Foto: epa

Podpredsednik Evropske komisije je v pogovoru okrog tega, ali so vse razlike združljive, pojasnil, da mora priti do razlikovanja med tem, kar imenujem evropski model družbe in nekaterimi področji, ki niso del zakonodaje Skupnosti: istospolne poroke, izobraževalni sistem, odnosi med državo in cerkvijo itd. “V Grčiji namreč otroci istospolnih parov niso priznavani, v Belgiji so. Če se vrnemo k 2. členu Pogodbe in Listini, lahko na teh področjih vedno nadzorujemo, posredujemo, predlagamo, sprašujemo, vendar v evropskem pravu nimamo pravnih orodij za posredovanje. Po drugi strani pa, kadar so ti ukrepi nezdružljivi s pravom Skupnosti, interveniramo kot že prej.” Vendar bi bilo po besedah Schinasa napačno projicirati podobo, da se lahko iz Bruslja vsa ta vprašanja reši na področjih, kjer jim pogodbe ne dajejo pristojnosti ali orodij.

Schinas je prepričan, da bodo v prihodnosti vsa ta vprašanja obravnavana v boljši politični klimi, ker so povsod nove generacije, ki ne delijo iste vizije. Prepričan je, da je še en znak in to je znak upanja. “Če ste videli ton razprave med voditelji držav in vlad na zasedanju Evropskega sveta prejšnji teden, je bil to tudi prvič, da je bilo na najvišji ravni EU toliko jasnosti glede teh vprašanj,” je izpostavil in ob tem dodal, da so skoraj vsi voditelji rekli, da pri EU ne gre za dodajanje tehnikalij in postopkov. “Obstaja duša, skupnost vrednot,” je bil jasen.

Vsa vprašanja o vrednotah in modernizaciji družbe so danes v središču javne razprave v Evropi, nekakšen rastlinjak, v katerem se ljudje gibljejo. “Mlade generacije po vsej Evropi se zbližujejo okoli istih vrednot, istih načel. Mislim, da vam tega ni treba storiti s podajanjem lekcij, temveč z ustvarjanjem pogojev za to rastlinjak. Razprava, ki smo jo imeli na Evropskem svetu, interes tiska, vse to bo spremenilo stvari, ne dvomim v to,” je poudaril in podal prepričanje, da bodo čez deset let, petnajst let vsa ta vprašanja jasno rešena.

Pogojevanje s pravno državo ne velja za zakonodajo LGBTQI +
Glede na to, da nekateri evropski poslanci pozivajo Komisijo, naj madžarskemu spodbujevalnemu paketu v višini 7 milijard evrov ne prižge zelene luči, Schinas pravi, da gre za povsem legitimno razpravo, ki se je odvijala julija 2020 tekom maratonskega vrha. “Razlikovati pa moramo med stvarmi, ker tukaj govorimo o pravni državi. V okviru upravljanja spodbujevalnega sklada gre za neodvisnost sodstva itd. Ideja o ločitvi oblasti in neodvisnih sodnikih, ki lahko nadzorujejo porabo, ostaja prednostna naloga. Ta “pogojenost pravne države” pa ne velja za zakonodajo LGBTQI +,” je bil jasen Schinas.

Vpletanje v institucionalno krizo bi bilo samomorilsko
Schinas je glede obdobja pandemije poudaril, da je za nami 15 mesecev nočne more iz znanstvenofantastične zgodbe. “Naredili smo vse, kar potrebujemo, za izhod iz te krize: cepivo, načrt za oživitev …” Ker obstaja skrb, da bi nekatere države blokirale madžarski načrt spodbud in s tem povzročile institucionalno krizo, se je podpredsednik Komisije dotaknil tudi tega vprašanja. Povedal je, da je ponoven zagon Evrope in obenem vpletanje v institucionalno vojno okoli teh vprašanj po njegovem mnenju samomorilno. “Neprestano se moramo pogovarjati, ukrepati moramo, stvari urediti in če imamo vprašanja, ki jih je treba rešiti, jih je treba urediti,” je poudaril.

Janša je junak osvoboditve Slovenije
Glede na to, da je Slovenija s 1. julijem prevzela predsedovanje Svetu EU, je beseda tekla tudi o tem. Pri belgijskem časniku so podpredsednika Komisije povprašali, če obstaja skrb glede tega. Postavili so mu namreč vprašanje: “Ste zaskrbljeni? Premier Janez Janša je verjel v Trumpovo zmago, na Twitterju žali novinarje..” Schinas je poudaril, da Janeza Janšo pozna osebno. “Janša je junak osvoboditve Slovenije, zakoreninjen je v svoji državi, je del njene zgodovine.” Ko so pri mediju povprašali, če bi lahko Janšo primerjali z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom, je na to Schinas pripomnil, da se upira skušnjavi, da bi dvojico primerjal na podlagi njune uporabe Twitterja. “Sodeloval sem z Janšo in njegovimi ministri in v njih videl jasno evropska prepričanja, zlasti na področjih, s katerimi se ukvarjam: varnost, migracije …,” je poudaril in podal prepričanje, da je Janša oseba, s katero ima Evropa interes sodelovati.

Premier Janez Janša (foto: Vlada RS)

Na vprašanje: “Kadar ima vlada trda stališča glede priseljevanja ali EU, se tolažimo, ko mislimo, da je v volilni kampanji. Ali ni to malo resno?”, je Schinas odgovoril, da je to vprašanje drugačno. “To je vprašanje evropskega populističnega diskurza. Migracije so zelo dober primer, tako kot finančna kriza pred desetimi leti. Vse te politične sile gradijo kapital z igranjem te protisbruselske igre, češ da imajo čudežne rešitve. Edini odgovor je sposobnost EU, da oblikuje dobre politike in rešitve, ki spreminjajo življenje ljudi. Drugih sredstev ni, te bitke ni mogoče dobiti na področju komunikacije, treba jo je dobiti na političnem področju,” je zaključil.

Nina Žoher