fbpx

Poglejte, kako močno je Katarina Kresal precenila število izbrisanih prebivalcev Slovenije

Katarina Kresal (foto: STA)

Na dan prihajajo podatki o številu izbrisanih, ki so vložili zahtevo za izplačilo odškodnin. Do 30. septembra je zahteve vložilo 7585 izbrisanih, ugodeno pa je bilo 5436 izbrisanim, kar je bistveno manj, kot trdijo pri Društvu izbrisanih prebivalcev Slovenije in levem delu politike, ki si na njih nabira politične točke. Ocena o 25.671 izbrisanih je bila očitno ves čas močno napihnjena in pretirana.

Problem izbrisanih ima v Sloveniji že dolgo brado vse od osamosvojitve, prav toliko časa pa jih je predvsem leva politična opcija izkoriščala za lastne politične interese. Največ si je od njih obetala propadla političarka prav tako propadle stranke LDS in nekdanja notranja ministrica Katarina Kresal, ki jim je z zakonom na veliko odprla vrata, prav tako pa jim je iz državne malhe pripravila več sto milijonov evrov, kar je takrat sprožilo velik val ogorčenja številnih državljanov, ki so se znašli sredi najhujše ekonomske in socialne krize. Sedaj se je izkazalo, da od številnih prvotnih špekulacij o megalomanskem številu izbrisanih tujih državljanov, ki si niso v ustreznem času pridobili slovenskega državljanstva, končno število potencialnih upravičencev ne bo višje od 12 tisoč.

Vprašanje o številu izbrisanih in višini odškodnin je na ministrico za notranje zadeve Vesno Györkös Žnidar naslovil poslanec Vinko Gorenak, z ministrstva pa so mu odgovorili, da je bilo do 30. septembra 2016 vloženih 7585 zahtev za določitev denarne odškodnine v upravnem postopku, kot to zahteva zakon. Od vseh vloženih zahtev je bilo ugodeno 5436 vlagateljem, 1780 je bilo zavrnjenih, 110 vlog so zavrgli, 85 primerov pa so s sklepom ustavili. Skupni znesek izplačanih odškodnin je tako znašal 11.680.696 evrov, skupnih znesek vseh določenih odškodnin pa je v višini 24.606.500 evrov.

Najvišja odškodnina je bila dosojena v višini 13.050 evrov, najnižja pa 50 evrov. Po podatkih ministrstva lahko pričakujejo še okoli 4500 potencialnih zahtev za izplačilo odškodnine, skupne finančne posledice pa naj bi bile približno za polovico manjše od prvotno predvidenih. Odškodnine so še vedno veliko breme za državo, zato so v stranki SDS že v fazi sprejemanja zakona predlagali nižje odškodnine, saj so bile predvidene previsoke. Namesto sedanjih 50 evrov na mesec izbrisa so predlagali 25 evrov in da najvišja dosojena odškodnina v sodnem postopku ne bi znašala več kot 2,5 kratnik odškodnine upravnega postopka.

Evropsko sodišče za človekove pravice zaključilo postopek
Ravno včeraj je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) zavrglo tožbo v primeru Anastasov in ostali proti Sloveniji, saj je ocenilo, da so odškodnine izbrisanim v Sloveniji ustrezno urejene. Takšna odločitev pomeni, da je ESČP slovensko odškodninsko shemo za izbrisane prepoznalo kot zadostno in da novih tožb v zvezi z odškodninami za izbris več ne bo obravnavalo. Evropsko sodišče za človekove pravice je tako prepoznalo, da so si izbrisani ustrezno uredili status, država pa jim je omogočila možnost za povrnitev škode. Obenem je dodalo, da niso našli nobene posebne okoliščine v smislu spoštovanja človekovih pravic, ki bi zahtevala nadaljevanje primera pred sodiščem, zato so primer zaključili.

Na slovenskih sodiščih 57 primerov tožb izbrisanih
S končno sodbo o izbrisanih je nezadovoljstvo izrazil njihov zagovornik Matevž Krivic, saj bo ta preveč obremenila že tako preobremenjena sodišča, ki jih bodo zasuli s tožbami za odškodnine. Tožbe so mogoče v primeru, če se izbrisani ne strinja s pavšalom, ki ga dobi v upravnem postopku, piše STA. Po do sedaj znanih podatkih je bilo do 30. septembra vloženih 57 tožb za plačilo odškodnine v sodnem postopku, 50 predlogov pa je bilo vloženih na državno pravobranilstvo v predhodnem postopku. Tožnik lahko v sodnem postopku dobi največ trikratnik zneska, ki bi ga dobil v upravnem postopku.

    • ESČP je namreč junija 2012 v sodbi v zadevi Kurić in ostali proti Sloveniji naložilo, da mora v enem letu sprejeti odškodninsko shemo, ki bo uredila pravico do primerne odškodnine za vse izbrisane.
    • Slovenija je nato konec leta 2013 sprejela zakon o odškodninah za izbrisane, ki sistemsko ureja vprašanje odškodnin. Zakon je začel veljati decembra 2013, uporabljati pa se je začel junija 2014.
    • Do odškodnine so po zakonu upravičeni tisti izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, ki imajo urejen status v Sloveniji, bodisi da imajo dovoljenje za stalno prebivanje, bodisi imajo slovensko državljanstvo.
    • Posameznemu upravičencu po zakonu za vsak mesec izbrisa pripada odškodnina v višini 50 evrov. Postopek vodijo upravne enote. Odškodnino pa lahko izbrisani zahteva tudi preko sodišča, a ne sme preseči trikratnika višine, ki bi jo sicer dobil v upravnem postopku.
    M. P.