Predsednik Preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v primeru Franc Kangler in drugi mag. Dejan Kaloh je na sodišču dosegel pomembno zmago, ki bo pripomogla k pravični in transparentni raziskavi dogodkov domnevne zlorabe osebnih podatkov. Višje sodišče iz Ljubljane je argumentom Preiskovalne komisije v celoti pritrdilo.
Višje sodišče v Ljubljani je z odločbo 11. januarja 2021 odločilo, da mora Specializirano državno tožilstvo (SDT) na podlagi zahteve Preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi (v nadaljevanju: Preiskovalna komisija) Preiskovalni komisiji posredovati zahtevano dokumentacijo (vse v zvezi z dopisi – odgovori SDT Preiskovalni komisiji).
Preiskovalna komisija se je bila primorana obrniti na sodišče, ker je SDT na njene argumentirane večkratne zahteve neutemeljeno zavračalo posredovanje zahtevanih podatkov.
Sodišče je sledilo argumentom komisije
Iz izreka odločbe sodišča (odločbo prilagamo) izhaja, da je sodišče pritrdilo pravni argumentaciji Preiskovalne komisije, s katero je utemeljevala svojo upravičenost do zahtevane dokumentacije SDT. Preiskovalna komisija je namreč želela pridobiti opravilni številki dveh sodnih zadev v povezavi s kaznivim dejanjem zlorabe osebnih podatkov. Zoper policista je bila na Okrožnem sodišču v Kopru vložena obtožba, da je storil kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov, drug policist pa je bil na Okrožnem sodišču na Ptuju že pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov.
Preiskovalna komisija državnega zbora ima pravico do nekaterih podatkov
Predmetna odločba Višjega sodišča v Ljubljani tako nesporno potrjuje, da so državna tožilstva tako del pravosodja kot tudi del izvršilne veje oblasti in s tem tudi subjekti iz 13. in 14. člena ZPPre in 23. člena Zakona o državnem zboru, spadajo pa tudi v obseg 142. člena ZKP, ki se uporablja v postopku parlamentarne preiskave. Skladno z določbo 181. člena ZDT-1 ima Preiskovalna komisija pravni interes za pridobitev podatkov v zvezi s kazenskimi postopki zoper osebe, ki so bile obsojene oziroma se jim očita izvršitev kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov, saj je tudi problematika varstva osebnih podatkov v evidencah policije eden ključnih elementov parlamentarne preiskave.
Pri tem je treba poudariti, da Preiskovalna komisija ne zahteva vpogleda v vsebino osebnih in drugih podatkov, kar ji sicer dovoljuje že omenjena določba 181. čl. ZDT-1, temveč zahteva zgolj posredovanje podatka o opravilnih številkah kazenskih spisov, s katerimi so povezani določeni postopki po navedbah samega tožilstva že pravnomočno zaključeni. Preiskovalna komisija torej ima pravico do pridobitve navedenih podatkov tudi na podlagi omenjene določbe ZDT-1.
Višje sodišče iz Ljubljane je argumentom Preiskovalne komisije v celoti pritrdilo.
Sara Kovač