fbpx

Ponovno zavajanje in sprenevedanje oblasti: “Po tragediji v vrhniškem Kemisu ni bojazni za večjo nevarnost”

Skoraj dva meseca po katastrofalni nesreči v vrhniškem Kemisu so naposled znane aktivnosti v zvezi s posledicami požara v kemičnem podjetju. V današnji predstavitvi končnega poročila po požaru so predstavniki medresorske delovne skupine za usklajevanje aktivnosti kljub znanim dejstvom, da so se pri delu zastrupili gasilci, da so zemlja in vrtni pridelki na Vrhniki po tragediji tako strupeni, da strokovnjaki svetujejo celo selitev iz kraja, ponovno zavajali javnost, saj so dejali, da ni bojazni za neko večjo nevarnost.

Na današnji novinarski konferenci so poročilo predstavili poveljnik štaba civilne zaščite Srečko Šestan, generalni direktor Arsa Joško Knez, direktor NIJZ Ivan Eržen in namestnik generalnega direktorja urada za varno hrano Jernej Drofenik. Prav tako je bila prisotna prof. dr. Metoda Dodič Fikfak iz Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa.

Generalni direktor Arsa Joško Knez je v svoji izjavi povedal, da okoljska inšpekcija ni dala zahteve za odvzem okoljevarstvenega dovoljenja za Kemis in da požar v Kemisu ni imel dolgoročnega vpliva na kakovost zraka. Vseeno pa ni mogel mimo dejstva, da so sedimenti in brežine Tojnice trajno onesnaženi ter bo potrebna sanacija. Ob dejstvu, da meritve zraka v času požara niso bile izvedene, saj je ARSO z meritvami začel šele dan po požaru, pa vidimo, da se v ozadju več kot očitno skriva nekaj drugega.

Zaradi prekoračitev največjih dovoljenih koncentracij ima potok Tojnica od lokacije pri Kemisu do izliva v Ljubljanico slabo kemijsko stanje
Potok Tojnica je bil namreč dan po požaru na lokacijah pri Kemisu in na Poti na Tojnica 39 izredno močno onesnažen, kar so potrdile tudi kemijske analize. Presežene so bile največje dovoljene koncentracije, ki jih predpisuje uredba za naslednje parametre: nikelj, kobalt, 1,2,3-trimetilbenzen, 1,2,4- trimetilbenzen, 1,3,5- trimetilbenzen, policiklične aromatske ogljikovodike:antracen, benzo(a)piren, benzo(b)fluoranten, benzo(ghi)perilen, benzo(k)fluoranten, fluoranten, formaldehid, atrazin in nonil-fenol. V vzorcih Tojnice so bile v zelo visokih koncentracijah določene tudi snovi, ki v slovenski zakonodaji sicer nimajo mejnih vrednosti, so pa strupene za vodne organizme, na primer stiren ter pesticida flufenacet in propazin. Najdeni so bili tudi ostanki različnih zdravil (dikolfenak, paracetamol, ketoprofen, salicilna kislina). Zaradi prekoračitev največjih dovoljenih koncentracij ima potok Tojnica od lokacije pri Kemisu do izliva v Ljubljanico slabo kemijsko stanje glede na določila Uredbe o stanju površinskih voda.

V Ljubljanici pod izlivom Tojnice je bila dan po požaru od spojin, ki so bile določene v Tojnici, presežena največja dovoljena koncentracija za atrazin, letno povprečje pa so presegli nikelj, 1,2,4-trimetilbenzen, diklorometan, benzo(a)piren, fluoranten, AOX in mineralna olja. V Ljubljanici je bila visoka tudi vsebnost pesticidov flufenacet in propazin, za katera mejne vrednosti niso predpisane. Zaradi prekoračitve največje dovoljene koncentracije za atrazin je za Ljubljanico pri ribiškem domu določeno slabo kemijsko stanje glede na uredbo.

Iz tega ARSO ugotavlja, da je imela celotna Ljubljanica slabo kemijsko stanje zaradi prekoračene največje dovoljene koncentracije atrazina v vodi. Dne 16. maja so namreč izmerili vsebnost atrazina po celotni Ljubljanici. Zaradi visokih vsebnosti atrazina pa so dne 26. maja, hkrati z vzorcem Tojnice na lokaciji Pot v Tojnice 39, za analizo pesticidov odvzeli tudi vzorce Ljubljanice pod izlivom Tojnice (pri Ribiškem domu) in na vseh merilnih mestih državnega monitoringa (Črna vas, Moste, Zalog). Rezultati kažejo, da je v Tojnici, Pot na Tojnice, še vedno prekoračena največja dovoljena koncentracija atrazina (izmerjeno 32 mikrogramov na liter), v Ljubljanici pa so koncentracije že padle pod največjo dovoljeno koncentracijo. V Tojnici so bile še vedno visoke koncentracije flufenaceta (12 mikrogramov na liter) in proprazina (0,59 mikrogramov na liter).

Krivdo pripisujejo dejavnostim, ki so se zgodile pred požarom
Glede na to, da so bile vse presežene zakonodajne vrednosti onesnaževal primerljive med vzorci, ki so bili odvzeti na globini 0 do 5 cm in globini 5 do 20 cm, rezultati nakazujejo, da so presežene zakonodajne vrednosti onesnaževal v tleh posledica dejavnosti, ki so se zgodile pred požarom. Srečko Šestan pa je ob teh ugotovitvah prepričan “da ta požar vseeno ni tako hud. Ni se treba bati za neko večjo nevarnost za zdravje”. Zanimivo, da je Šestan takšnega mnenja, glede na to, da je Kemis strupena kemična tovarna, ki upravlja z večjimi količinami strupenih in vnetljivih snovi.

Ocenili so, da ni pričakovati dolgoročnih posledic za zdravje ljudi
Rezultati preskušanj odvzetih vzorcev zemljin kažejo, da so bili nekateri vzorci zemljine neskladni z obstoječo zakonodajo in drugimi normativi. Ta neskladnost ne pomeni ogrožanja zdravja prebivalstva, narekuje pa določeno previdnost in, kakor izhaja iz uredbe, ki ureja to področje, določene omejitve rabe tal. Na podlagi rezultatov odvzetih vzorcev, opravljenih preiskav preostalih institucij in ostalih razpoložljivih podatkov pa je ocenjeno, da ni pričakovati dolgoročnih posledic za zdravje ljudi na obravnavanem območju. S tem poročilom, ki so ga predstavili javnosti, pa očitno želijo le pomiriti jezne in preplašene Vrhničane, ki so nestrpno čakali, da jim odgovorni pojasnijo, ali je njihovo zdravje in zdravje njihovih otrok po požaru v tovarni Kemis ogroženo ali ne.

Da je Cerarjeva vlada po hudi nesreči na Vrhniki še vedno na strani Kemisa in ne na strani Vrhničanov, je sicer predvidljivo, saj je država njegova daleč najboljša stranka, kar dokazujejo vsi uradno dostopni podatki. Samo ministrstvo za okolje in prostor jim je v zadnjih nekaj letih nakazalo več kot 938 tisoč evrov, zato bi morala neoperativna ministrica za okolje Irena Majcen prva odstopiti s svojega položaja. Država je sicer prek Gorenja, v katerem ima svoj lastniški delež, tudi formalno lastnica Kemisa.

Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak iz Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa. (foto: Nova24TV)

Igrali so se z življenji ljudi
Številni gasilci, ki so bili 15. maja zvečer prvi na prizorišču nesreče, so morali zaradi neustrezne zaščite (niso nosili dihalk, ker jih je primanjkovalo) in zaradi težjih zdravstvenih posledic respiratorne narave poiskati pomoč v bolnišnici na Golniku, kjer pa jim kaj dosti niso mogli pomagati – strupene snovi, ki so jih prejeli skozi dihala, so že nekaj časa v telesu, posledice pa bodo verjetno vidne šele čez mesece ali leta. Prizadeti o tem javno ne želijo govoriti, saj se po preverjenih informacijah nanje izvajajo pritiski s strani višjih instanc. Ker se bojijo za svoje službe, so se gasilci večinoma uklonili. Enako je z neodvisnimi laboratoriji, kamor so v analizo številni prebivalci Vrhnike in okolice poslali vzorce svoje zemlje; rezultati so namreč pokazali, da je vsebnost strupenih snovi bistveno višja, kot je to pokazala analiza Urada za varno hrano. Ti podatki ne smejo priti v javnost, državne ustanove laboratorijem grozijo z inšpekcijami in ukinitvijo, mali podjetniki pa so grožnje vzeli skrajno resno. Naši anonimni viri pa celo trdijo, da je Kemis vrsto let tesno sodeloval s Kemijskim inštitutom – v nadstrešku tovarne pa naj bi zgoreli tudi dokazi, da se je na Vrhniki med drugimi izdelovala prepovedana droga metamfetamin. Dodič Fikfakova je na novinarski konferenci povedala, da bodo v naslednjem tednu pregledali okoli 300 gasilcev in okoli 34 kriminalistov. “Delavci Komunale pa so bili pregledani in imamo že rezultate.” Prav tako je dejala, da ima “od 5 do 10 odstotkov gasilcev težave, ki jih lahko pripisujemo izpostavljenosti požaru”. Ker pa pregledov verjetno ne bodo izvajali naprej, bodo vse izvide posredovali zdravnikom, ki jih bodo pregledali še 30 let. “Poročilo bo predstavljeno najprej gasilcem in to verjetno v začetku septembra”, je še dodala.

Tovarna Kemis trenutno ne obratuje
In medtem, ko odgovorni še vedno uspešno skrivajo, kaj in zakaj je gorelo v kemični tovarni na Vrhniki, se za tamkajšnje prebivalstvo nihče ne zmeni. Vrhničani so namreč ogorčeni, želijo doseči, da mora Kemis na novo pridobiti tako gradbeno kot tudi okoljevarstveno dovoljenje, ne zaupajo državi, ki za varnost in zdravje prebivalcev v občini ni storila praktično ničesar. Vladi očitajo, da se neodgovorno igra s človeškimi življenji, predvsem z gasilci, ki so intervenirali na kraju požara in postali največje žrtve afere. Državi pa je zdaj predvsem v interesu, da bi prizadeto območje čim bolj zožili, da zavarovalnice ne bi imele prevelikih izgub zaradi odškodninskih tožb, ki jih bodo vložili območni prebivalci.

I. K.