fbpx

Poslabšanje odnosov na vidiku: Stran od zahodnega partnerstva, Hrvati že zaskrbljeni

Foto: STA

Če bi v odnosih z Rusijo prišlo do nekega novega zasuka v pozitivno smer – v tem trenutku, ko cel svet označuje Rusijo za agresorja – bi to seveda povzročilo nekatera vprašanja ostalih držav tako v EU kot v zahodnem svetu in Natu. Vprašati bi se bilo treba, kaj zdaj to pomeni – kam Slovenija gre in kam to pelje. To nam seveda utegne poslabšati odnose v zahodnem partnerstvu – tudi evroatlantske odnose oz. odnose z ZDA. Ne pozabimo, da smo se nekoč kot ljudstvo plebiscitarno odločili, da bomo šli v evroatlantsko skupnost – na referendumu smo se odločili, da gremo v Evropsko unijo in Nato. To so verjetno tisti stebri, ki se jih v dvomu držimo. “Jaz mislim, da je dobro, da ostanejo dobri evroatlantski odnosi, da Slovenija gleda, kaj počnejo ostale članice EU, in absolutno, da se ohranijo dobri odnosi z Združenimi državami. Evrope namreč ni osvobodila Rusija, tako kot nekateri mislijo, ampak so jo osvobodile ZDA, in to dvakrat v zgodovini, tretjič pa vprašanje, če bi jo še hotele – in te karte ne gre zapraviti,” je poudaril strokovnjak na področju mednarodnega prava dr. Miha Pogačnik. 

Že včeraj smo opozarjali na to, da več indicev kaže na morebitni obrat v zunanji politiki, in ob tem izpostavili, da je navezanost Golobovih na Rusijo in Vladimirja Putina naravnost strašljiva. Podpredsednica Gibanja Svoboda (GS) Marta Kos je bila že pred časom kritična do pomoči Ukrajini – vsaj glede oboroževanja – poudarila pa je tudi interes po normalizaciji odnosov z Rusijo. Robert Golob je že pred leti hvalil slovensko prorusko usmerjenost, ki bi po njegovem mnenju lahko vzpostavila prijateljske odnose med Evropsko unijo in Rusijo, ob tem pa obžaloval, da je zmagal protiruski blok. Podobno usmerjenost je opaziti tudi pri poslancu GS Miroslavu Gregoriču, ki ne skriva naklonjenosti Putinovi invaziji. Seveda so dobri odnosi med narodi vsem v interesu in tu Slovenija ne izključuje Rusije  – a dokler se v Rusiji ne bo zamenjala oblast in dokler se ruska vojska ne bo vrnila v meje, do katerih so po mednarodnemu pravu upravičeni, je treba imeti temu primeren zadržan odnos.

Iz mnogih izjav pripadnikov stranke Gibanja Svoboda bi človek vsekakor lahko sklepal, da bo prišlo do nekega zasuka v zunanji politiki Republike Slovenije v odnosu z Rusijo. “Moja osebna ocena je, da je to nespametno, saj je bila Rusija spoznana tako rekoč s strani celega sveta, s strani 141 držav z deklaracijo Generalne skupščine ZN kot država, ki je agresor, torej nesporno kot država, ki je napadla drugo samostojno in neodvisno suvereno državo Ukrajino,” je komentiral mednarodni pravnik dr. Miha Pogačnik. Ob tem je spomnil na fotografije, ki kažejo na to, da je Rusija tudi država, ki izvaja vojne zločine, nekateri upravičeno sumijo, da izvaja genocid – kar se bo pred mednarodnimi telesi prej ali slej pokazalo. “Moje mnenje je, da je treba biti v odnosih do Rusije zadržan oziroma da morajo biti odnosi minimalni – takšni, kot jih vzdržujejo tudi vse ostale države članice EU,” je poudaril Pogačnik, ki opaža da so tudi naši južni sosedje zaskrbljeni, kam se bo obrnila Golobova zunanja politika.

Strokovnjak za mednarodno pravo dr. Miha Pogačnik. (Foto: STA)

Če bo v slovenski zunanji politiki prišlo do tako velikega zasuka, se seveda postavlja tudi vprašanje, komu bo Slovenija v tem primeru pomagala. Bo pomagala Ukrajini ali bo po novem zaradi tako imenovanih boljših odnosov z Rusijo zmanjšala ali ji celo ustavila pomoč in na koncu začela celo pomagati Rusiji. Vprašanje je, kaj se bo zgodilo z vojaškimi dobavami, z vojaško opremo, zanimivo pa bo tudi spremljati razplet dogodkov v zvezi z ruskimi diplomati oziroma častnimi konzuli v Sloveniji. “Jaz mislim, da bodo naslednji dnevi to pokazali – odvisno seveda tudi od tega, kdo bo prevzel zunanjo politiko in kdo bo zunanji minister; vsekakor pa mislim, da bi Slovenija morala ostati na poti sankcij, ki se prejemajo v Evropski uniji,” je še izpostavil Pogačnik.

Hrvaški mediji se te dni sprašujejo, kam se bo obrnila zunanja politika Slovenije
Mednarodni pravnik je še spomnil, da Hrvaška precej zaskrbljeno gleda na rezultat volitev v RS – tu seveda ne gre za nobeno vmešavanje v notranje zadeve, ampak za to, da so tudi čez mejo prejeli informacije, da se je v Sloveniji zgodil drastični premik v orientaciji vladavine oziroma vsaj do napovedanega odmika – vlada namreč še ni sestavljena. Na Hrvaškem se sprašujejo, kdo bo sedaj vodil zunanjo politiko – v zadnjem času sta bili ti dve državi v tako dobrih odnosih, kot še nikoli od osamosvojitve naprej – to smo videli tudi pri tem, da je Hrvaška v Evropski uniji delegirala svoj glas Sloveniji. Prav tako so bili dobri odnosi razvidni iz medsebojne pomoči – Slovenci smo pomagali, ko je prišlo na Hrvaškem do hudega potresa, hrvaški Canadair CL-415 pa je pomagal pri gašenju požara v Sloveniji. Da so zajemali vodo iz Bohinjskega jezera, se je zgodilo prvič v zgodovini in takšna slika bi se po Pogačnikovem mnenju morala samo še ponavljati. Hrvaški mediji se te dni sprašujejo, kako bo poslej. Vedeti moramo, da je podobna opcija – Gibanje Svoboda je namreč še neznanka – pred leti je dokaj neuspešno vodila politiko reševanja odprtih vprašanj, na katerih se nato stvari le še potencirajo. “V novi vladi pod vodstvom Roberta Goloba bo tudi stranka, ki bi lahko bila katastrofalna za odnose med Slovenijo in Hrvaško,” so med drugim zapisali v Jutranjem listu in s tem imeli v mislih stranko SD oz. Tanjo Fajon.

Na Hrvaškem so zaskrbljeni tudi zaradi Tanje Fajon. (Foto: zajem zaslona/Jutranji list)

Spomnimo, pred tedni se je premier Janez Janša s premierjem Andrejem Plenkovićem dogovoril za dodatne dobave plina, kar je stvar nekega prijateljstva – interes za ta plin je namreč sedaj ob grožnji z ustavitvami plina z ruske strani izjemno velik. “Predstavljam si, da ni najbolj pametno zaostrovati odnosov z Republiko Hrvaško, najbolje bi bilo, če bi se spoštovalo, kar je dogovorjeno, za naprej pa je tudi treba pametno razmisliti, ne pa da je vse že a priori drugače,” se je Pogačnik nekoliko navezal na vodilno načelo Socialnih demokratov, ki bodo prav tako del vlade. No, iz Golobovih izjav je sicer razbrati, da jih zanimata predvsem resorja financ in vzporednih financ – torej zdravstvo. To sta dve bateriji za napajanje, Golob seveda ve, kje se najlažje pride do denarja. Tako da bomo mogoče celo imeli srečo in v zunanji politiki ne bodo uspeli narediti neke večje škode. A kljub temu – glede na to, da se nekateri vidni predstavniki slovenske politike niso odrekli ruskih odlikovanj, ne gre izključiti možnosti, da bi nova vladajoča politika poleti priredila spominsko slovesnost pri Ruski kapelici in ob tem morebiti povabila vidne predstavnike Rusije. “To bi bil seveda velik škandal, dokler je ruska vojska na ukrajinskem ozemlju, si Slovenija tega ne more privoščiti,” je ocenil Pogačnik, da politično ni primerno neko državo, ki izvaja odkrito agresijo, s častmi sprejemati na domačem ozemlju ob nekih obeležjih.

Iz pisanja Jutranjega lista gre tudi razbrati, da Gen-I na Hrvaškem ni izpolnil svoje obljube. (Foto: zajem zaslona)

Rusija se ne bo ustavila, naslednja Putinova tarča je Moldavija
Treba se je torej vprašati, kaj nova vlada pomeni za evroatlantske odnose, slovensko-ruske pa konec koncev tudi za slovensko-srbske. Poleg tega bi morali pozornost mednarodne skupnosti nameniti tudi Moldaviji. Tudi to je namreč Rusija dobila po vojni in četudi nanjo gleda kot na del Sovjetske zveze, gre v vseh primerih za tako imenovane separatistične republike, ki niso države po mednarodnem pravu. imajo pa rusko zaščito in določen problem, ki Rusom daje legitimiteto za posredovanje. Naslednji korak Janševe vlade bi verjetno bil obisk Moldavije, kjer bi skušali narediti to, kar bi se moralo storiti že v Ukrajini –  torej dati vsaj neke ustrezne signale. Putinu se namreč ni dalo jasnega signala, naj ne prestopi meje, kar je štel kot veliko slabost, obenem pa mu je to seveda dalo tudi zalet. Potem ko so sedaj ruske čete poostrile oprijem strateškega pristaniškega mesta Mariupolj, njihova strategija končno postaja jasna. Ruski vojaški poveljnik Rustam Minekajev pravi, da je druga faza posebne Putinove “operacije” osredotočena na vzpostavitev “kopenskega koridorja” od Donbasa vse do Moldavije, ki bi odrezal preostali del Ukrajine od morja. Ruska vojska namerava vzpostaviti popoln nadzor nad Donbasom in južno Ukrajino ter zagotoviti kopenski koridor do Krima. Moldavija je torej naslednja – kako se bo s tem spoprijela slovenska vlada v nastajanju, pa je veliko vprašanje.

Sara Bertoncelj