fbpx

Poslanci z 51 glasovi podprli PKP8 za pomoč prebivalstvu in ohranitev stabilnosti slovenskega trga dela!

Izredna seja DZ, na kateri so obravnavali predlog osmega protikoronskega zakona (Foto: STA)

Državni zbor je ponoči potrdil osmi protikoronski paket, s katerim se bodo blažili posledice epidemije koronavirusa v višini 320 milijonov evrov. Znotraj PKP8 sta ključna dva ukrepa, in sicer subvencioniranje dviga minimalne plače in podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo. Po mnenju ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja je vlada s predlogom osmega protikoronskega zakona šla naproti socialnim partnerjem in poskušala čim bolj upoštevati njihove predloge. Kljub pomoči prebivalstvu pa se je glasovanja vzdržalo večina poslancev SD, LMŠ in Levice. Ne glede na to, pa ima koalicija močno podporo, saj je bil zakon sprejet z 51 glasovi za, saj nekateri razumejo, da gre v tem primeru za ljudi in ne za ideološke boje.

Vlada tudi v osmem protikoronskem paketu naslavlja resnične stiske ljudi, je dejal Janez Cigler Kralj. “Naslavljamo številna področja in ponovno dokazujemo, da lahko z izjemnim odzivanjem zagotovimo tiste ukrepe, ki jih državljani in podjetja najbolj potrebujejo,” je dejal minister. Osmi protikoronski paket prinaša ukrepe za ohranitev delovnih mest, torej za trg dela in pomoč gospodarstvu.

Ukrep subvencioniranja čakanja na delo bo veljal vse do konca aprila, po zakonu pa ga bo lahko vlada podaljšala še dvakrat po mesec dni. Po besedah ministra so delodajalci zakon dobro sprejeli in tudi ugodno vpliva na trg dela. Do subvencioniranja pa bodo upravičeni vsi delodajalci, ki jim bodo prihodki upadli za več kot 20 odstotkov. Ukrep subvencioniranja čakanja na delo lahko podjetja koristijo že od prve razglasitve epidemije lani spomladi, z novim zakonom pa je določeno, da bodo lahko podjetja, ki so z vladnimi odloki zaprta, od države koristila nadomestila plač delavcev v celoti.

Foto: Pixabay

Predlog osmega protikoronskega zakona odpravlja tudi neenakost med delavci, ki zaradi izplačil nagrad za poslovno uspešnost s plačo za december niso bili upravičeni do kriznega dodatka v višini 200 evrov. “Izplačilo kriznega dodatka vežemo na plačo v novembru,” je pojasnil Cigler Kralj. Tokrat je predvidena tudi globa za delodajalce, ki kriznega dodatka ne bi izplačali. Širi se tudi krog upravičencev do enkratnega solidarnostnega dodatka iz sedmega protikoronskega zakona, in sicer na polnoletne dijake ter študente, ki se izobražujejo v tujini, pa tudi na prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas, ter na vojne veterane in vojne invalide. Do enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 150 evrov bodo zdaj upravičeni tudi brezposelni, ki so delo izgubili po lanskem 12. marcu. Skrajšani delovni čas pa bo država subvencionirala tudi kmetijam, ki zaposlujejo delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi.

“Vlada je s predlogom osmega protikoronskega zakona šla naproti socialnim partnerjem in poskušala čim bolj upoštevati njihove predloge. Med ključnimi ukrepi v PKP8 je podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo ter odvzem dela bremena delodajalcem zaradi zvišanja minimalne plače,” je pojasnil Cigler Kralj. Posebej pa je izpostavil še skrb za starejše. Vrednost ukrepov za blažitev posledic epidemije covida-19 je v tokratnem protikoronskem zakonu ocenjena na 320 milijonov evrov.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Janez Cigler Kralj (Foto: STA)

V PKP8 se ureja tudi vprašanje povišanja minimalne plače, ki se je z letošnjim januarjem zvišala na 1024,24 evra bruto. Ker so podjetja zaradi epidemije v težavnem položaju, jim bo del bremena pri tem financirala država. V skladu z osmim protikoronskim zakonom jim bo tako v letošnjem prvem polletju plačevala 50 evrov subvencije za delavca z minimalno plačo, v drugi polovici pa ponudila razbremenitev pri plačilu prispevkov za socialno varnost.

V sklopu PKP8 tudi pomoč izvajalcem prevoza potnikov
“Za tri mesece, večinoma do konca junija, se podaljšuje tudi pomoč izvajalcem prevoza potnikov v cestnem in železniškem prometu, kot tudi izvajalcem šolskih prevozov in občasnih prevozov s kombiji. Dodatna sredstva pa se zagotavlja Rdečemu križu in Slovenski karitas,” je še povedal Cigler Kralj. Minister za delo je opozoril tudi na celovito skrb za starejše. Ti po preboleli bolezni pogosto potrebujejo še dodatno bolnišnično zdravljenje in za tiste, ki jih ni mogoče odpustiti v domače okolje, predlog zakona prinaša podaljšano obravnavo, zdravstveno nego, fizioterapijo in delovno terapijo.

Med sejo se je razgovoril tudi poslanec Miha Kordiš, ki vladi očita slabe ukrepe, pri tem pa ne naniza konkretne podlage za svoje trditve. “Delamo na tem, da ne bomo postali druga Švica, ampak podalpska Kitajska. In to zagotovo ni pot v prihodnost,” je dejal in vztrajal, da poslanci v koaliciji lažejo in so del kriminalne združbe. Poslanka SDS Anja Bah Žibert je nad obnašanjem Kordiša v zadnjih mesecih ogorčena. Kot je sama dejala ima njegovih verbalnih napadov preprosto dovolj, sama pa je pri tem prepričana, da bi predsednik državnega zbora moral zavarovati poslance pred takšnimi napadi.

V nasprotju s trditvami, ki jih je nanizal Kordiš, pa bi v SD in SAB bi dvig minimalne plače subvencionirali le tistim delodajalcem, ki tega sami ne bi zmogli, vendar je Državni zbor obe dopolnili zavrnil. V zakonu so še zapisali, da delodajalec v času prejemanja subvencije in še tri mesece po tem ne bo smel odpuščati iz poslovnega razloga.

Foto: Facebook

Državni zbor je osmi protikoronski zakon podprl z 51 glasovi poslancev SDS, NSi, SMC, DeSUS, SNS in narodnosti. Proti so glasovali poslanci Levice ter po en poslanec LMŠ in SD. Preostali predstavniki opozicije niso glasovali, saj so mnenja, da se vlada reševanja posledic epidemije covida-19 ne loteva na pravi način.

Sara Rančigaj