“Od druge svetovne vojne imamo na slovenskih tleh socializem in veliko večino časa leve vlade, hkrati pa se vseskozi ukvarjamo z revščino. In potem so prav levičarji tisti, ki se vseskozi ‘borijo’ proti revščini in govorijo o socialni državi,” je poslanec SDS Boris Doblekar v državnem zboru izpostavil socialno problematiko, ki je v Sloveniji zagotovo ena najbolj perečih prav zaradi nesposobnosti številnih levih vlad. Kaže se predvsem v vedno večjem številu prejemnikov socialne pomoči ter neurejeni varnosti in oskrbi starejših državljanov in invalidov. Več kot očitno torej je, da slovenski levičarji zelo slabo skrbijo za starejše in druge, ki sami ne zmorejo poskrbeti zase.
Nadvse neverjetno se zdi, da slovenski levičarji tudi v 21. stoletju še naprej poveličujejo socializem. In to kljub temu, da se prav slednjemu, pa tudi njihovim vladam, ki so ga v veliki meri posnemale in nam na 45 let podlage vladajo že praktično vse od osamosvojitve Slovenije, lahko zahvalimo za alarmantne razmere na področju sociale pri nas, ki se kažejo v vedno večjem številu prejemnikov socialne pomoči ter neurejeni varnosti in oskrbi upokojencev in invalidnih oseb. Pri vsem skupaj je še posebej šokantno, da napredka na socialnem področju ni prinesla prav nobena od zadnjih levih vlad, pa čeprav so praktično vse izmed njih pod sloganom “novi obrazi” napovedovale spremembo politike.
Na to je v državnem zboru opozoril tudi poslanec SDS Boris Doblekar, ki je pri tem izpostavil dvoličnost slovenskih levičarjev, katerih usta so običajno polna obljub o izboljšanju socialnega položaja slovenskih državljanov, obenem pa je prav pod njihovimi vladami problem še dodatno eskaliral. “Od druge svetovne vojne imamo na slovenskih tleh socializem in veliko večino časa leve vlade, hkrati pa se vseskozi ukvarjamo z revščino. In potem so prav levičarji tisti, ki se vseskozi ‘borijo’ proti revščini in govorijo o socialni državi,” je povedal.
.@DoblekarBoris: Od druge svetovne vojne imamo na slovenskih tleh socializem in veliko večino časa leve vlade, hkrati pa se vseskozi ukvarjamo z revščino. In potem so prav levičarji tisti, ki se vseskozi "borijo" proti revščini in govorijo o socialni državi. #sejaDZ pic.twitter.com/TM6IZc86XZ
— SDS (@strankaSDS) September 25, 2019
@24UR @RTV_Slovenija @SiolNEWS Novinarji in uredniki, na FDV vam tega niso znali razložiti, pa je vendar tako zlahka dokazljivo v Slovenji.🎓 https://t.co/FLtW9b3FUj
— Anton Tone Grošelj 🇸🇮🇸🇮🇸🇮 (@ag_anton) September 25, 2019
Število prejemnikov socialne pomoči se viša
Alarmantne razmere na področju sociale zagotovo potrjuje tudi to, da se je število prejemnikov denarne socialne pomoči v Sloveniji od leta 2008, ko je bilo najnižje, skoraj podvojilo. S 36.355 se je namreč povečalo na preko 67 tisoč odraslih prejemnikov. Ob tem se vseskozi viša tudi znesek denarne socialne pomoči. Ta se je tako lani, še v času vlade Mira Cerarja, spremenil dvakrat, in sicer 1. junija ter 1. avgusta. Do junija 2018 je pomoč za samsko osebo znašala 297,53 evra, od 1. junija do 1 avgusta 2018 285,05 evra, odtlej pa 392,75 evra. Z nepotrebnim višanjem denarnih socialnih pomoči, ki mnoge Slovence odvrača od dela, pa nadaljuje tudi vlada Marjana Šarca, natančneje ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pod vodstvom Ksenije Klampfer iz vrst SMC. Po poročanju STA se je namreč letos julija denarna socialna pomoč za eno osebo ponovno zvišala. Zdaj tako znaša že 402,18 evra. Za primerjavo: še leta 2005 je povprečen znesek denarne socialne pomoči znašal le 194 evrov. Socialni problemi so pri tem največji v vzhodnem delu države. Največji delež prejemnikov socialne pomoči je namreč značilen za Štajersko in predvsem Prekmurje, kjer denarno pomoč marsikje prejema celo 8 ali še več odstotkov vseh prebivalcev.
Problemi na področju oskrbe starejših in invalidov
Po zaslugi socialističnih vzorcev vladanja Slovenijo veliki problemi pestijo tudi na področju oskrbe starejših. Pri tem je pomembno vlogo odigrala zlasti ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti iz vrst SD Anja Kopač Mrak, ki je omenjeni resor vodila kar 5 let, med letoma 2013 in 2018. V času njenega ministrovanja namreč ni prišlo le do nedopustnih zaostankov pri reševanju vlog za socialne prejemke, ampak tudi do novih težav pri urejanju varnosti starejših državljanov. Do zakonske ureditve dolgotrajne oskrbe v času njenega ministrovanja ni prišlo, pa čeprav je imela za to veliko priložnosti. O alarmantnem stanju na tem področju tako še danes pričajo nevzdržne razmere v domovih za starejše, pri čemer je še posebej zaskrbljujoče to, da si številni bivanja v njih niti ne morejo privoščiti. In kot da že vse to ne bi bilo dovolj, sedanja Šarčeva vlada nadaljuje z zavračanjem dviga nedostojno nizkih invalidskih pokojnin, kar dokazuje, da nikakor nima posluha za najranljivejše družbene skupine.
Romana Tomc: Upokojencem pripada dostojna pokojnina
Več kot očitno torej je, da zadnje leve vlade zelo slabo skrbijo za starejše in druge, ki sami ne zmorejo poskrbeti zase. V zvezi s tem je evropska poslanka iz vrst SDS Romana Tomc na Twitterju zapisala: “Upokojencem pripada predvsem dostojna #pokojnina! V državi, kjer polovica upokojencev, ki so plačevali prispevke, ne more preživeti zime brez socialne pomoči, je nekaj hudo narobe.” Odgovore na omenjeno problematiko pa iščejo tudi v poslanski skupini SDS v slovenskem državnem zboru. Ta je tako v sredo v parlamentarni postopek ponovno vložila predlog zakona o dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), s katerim predlagajo rešitve za dve skupini zavarovancev oziroma upravičencev do pokojnine. Prva skupina so zavarovanci ali upravičenci, ki so pokojninsko dobo dokupili po veljavnih predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in so v neenakem položaju s tistimi, katerim se je doba prostovoljnega zavarovanja priznala kot pokojninska doba brez dokupa, druga skupina pa so nekdanji kmečki zavarovanci, ki so v preteklosti plačevali višino zavarovanja za polni obseg pravic, priznalo pa se jim je zavarovanje za ožji obseg pravic in s tem manjša odmera pokojnine, ko so izpolnili pogoje za pridobitev pokojnine.
Upokojencem pripada predvsem dostojna #pokojnina! V državi, kjer polovica upokojencev, ki so plačevali prispevke, ne more preživeti zime brez socialne pomoči, je nekaj hudo narobe. pic.twitter.com/Dju4Z4s6ew
— RomanaTomc (@RomanaTomc) September 26, 2019
Bodo koalicijski poslanci glasovali za predlog zakona?
V poslanski skupini SDS pod vodstvom Danijela Krivca z zakonom predlagajo ureditev izjeme od dokupljene dobe po ZPIZ-2, in sicer tako, da se ta dokupljena doba pred 31. decembrom 2012 obravnava enako kot pokojninska doba brez dokupa in kot doba prostovoljnega zavarovanja ob pogoju plačila prispevkov. Prav tako predlagajo rešitev, da se prejemnikom pokojnine, ki jim je bila odmerjena nižja pokojnina zaradi upoštevanja zgolj pokojninske dobe brez dokupa, na novo odmeri pokojnina na podlagi njihove zahteve. Ob tem pozivajo še, da se v zakonu doda nov 401.a člen, ki bi izenačil obseg pravic nekdanjih zavarovancev iz kmetijske dejavnosti glede na višino vplačanih prispevkov. Seveda pa se poraja vprašanje, ali bodo koalicijski poslanci tokrat le glasovali za predlog zakona ter s tem pomagali odpraviti nesprejemljivo razlikovanje, ki se je pojavilo pri izenačitvi dobe iz prostovoljnega zavarovanja s pokojninsko dobo brez dokupa, in diskriminatornost različnega obsega pravic za isti obseg plačil pri nekdanjih zavarovancih iz kmetijske dejavnosti.
Rajko Golob