Postopek o odvzemu premoženja zoper družino Zagožen začasno ustavljen

Jože Zagožen (Foto: Nova24tv)

Višje sodišče v Ljubljani je prekinilo postopek odločanja o odvzemu premoženja nezakonitega izvora zoper dediče pokojnega Jožeta Zagožna, saj je vložilo zahtevo za oceno ustavnosti zakona. Odločitev o morebitni vložitvi tožbe zoper Janeza Janšo še visi v zraku.

Pravdni postopek proti dedičem pokojnega Jožeta Zagožna za odvzem nezakonito pridobljenega premoženja je začasno ustavljen. Kot so za Dnevnik potrdili na specializiranem državnem tožilstvu, je ljubljansko višje sodišče prekinilo postopek odločanja o podaljšanju zavarovanja odvzema premoženja nezakonitega izvora, saj je vložilo zahtevo za oceno ustavnosti določb zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora.

Skoraj leto dni po koncu finančne preiskave proti Janezu Janši je tudi odločitev o morebitni vložitvi tožbe za odvzem premoženja nezakonitega izvora proti prvaku SDS še vedno v zraku. Te tožilstvo še ni sprejelo, ker še vedno čaka na presojo ustavnega sodišča.

Zakon kršil več ustavnih pravic
Prekinitev postopka proti Zagožnovim dedičem je potrdil tudi direktor ljubljanskega višjega sodišča Janez Grden, ki je pojasnil, da so višji sodniki pri odločanju o pritožbi dedičev naleteli na več pomislekov. Posumili so, da Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora ni skladen s kar štirimi členi Ustave RS. Zakon, ki so ga slovenski poslanci novembra 2011 sprejeli s kar 71 glasovi od 76 navzočih (proti so glasovali samo člani SNS), naj bi kršil ustavno zajamčeno enako varstvo pravic, pravico do sodnega varstva, pravico do zasebne lastnine in dedovanja ter posledično tudi 2. člen Ustave, ki Slovenijo definira kot pravno in socialno državo.

Zavarovanje je zajelo vso premoženje in dediče
Višje sodnike je zmotilo, da Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora dopušča zavarovanje nezakonitega premoženja na vsem premoženju pokojnega Jožeta Zagožna – tudi na tistem, ki ga je imel že pred sumom kaznivega dejanja. »V konkretnem primeru se je zato štelo za premoženje nezakonitega izvora tudi tisto, ki ga je zapustnik pridobil 20 let pred očitano storitvijo kaznivega dejanja,« nam je povedal direktor ljubljanskega višjega sodišča Janez Grden in dodal, da je že zdaj določeno, da lahko preiskovalci finančno preiskavo opravijo za največ pet let nazaj od očitanega kaznivega dejanja. Zavarovanje Zagožnovega premoženja je tako zajelo tudi tista sredstva, ki jih je imel Zagožen že dlje časa. Ta sklep je na ustavnem sodišču z ustavno pritožbo izpodbijala tudi soproga pokojnega Marija Zagožen.

Dediči v znatno težjem položaju dokazovanja
Ker so v Zagožnovem primeru na udaru tudi dediči, so višji sodniki ustavne kolege opozorili tudi, da so dediči v težjem položaju, ko gre za dokazovanje zakonitosti izvora podedovanega premoženja. Zato bi bilo po njihovem mnenju edino prav, da bi za dediče veljal nižji dokazni standard kot za neposredne osumljence, obtožence in obsojence.

Okrožno sodišče je na zahtevo tožilstva že aprila lani na premoženje v lasti družine Zagožen vpisalo zaznambo o prepovedi odtujitve in obremenitve. Ta velja do pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku. Sodišče je članom družine Zagožen tako med drugim blokiralo več stanovanj v Ljubljani in Portorožu, za skoraj 70.000 evrov sredstev na računih v Sloveniji, osebni avtomobil in delnice Petrola. Še v času prve vlade Janeza Janše, ko je Zagožen vodil Holding Slovenske elektrarne, in predsedoval nadzornemu svetu Petrola, je začel svoje premoženje prenašati na družinske člane.

M. P.