fbpx

Potrdilo o diplomi iz Sarajeva sprožilo še več dvomov o nepravilnostih

Foto: STA

S pravne fakultete v Sarajevu so Siolu poslali potrdilo o diplomi vrhovnega sodnika Branka Masleše. Dokument potrjuje že znano dejstvo, in sicer da je Masleša diplomiral leta 1975 – poleg tega pa je tudi razvidno, da je dodiplomski študij trajal osem semestrov oziroma štiri leta. Še enkrat so izpostavili, da pisanje diplomskega dela takrat ni bilo potrebno – kar je nekatere naše sodnike sicer presenetilo, obenem pa se je pojavil dvom, ali je sploh šlo za univerzitetno diplomo oziroma dovolj visoko stopnjo izobrazbe. Tudi sedaj nekateri še naprej dvomijo o Masleševi diplomi – ta namreč nima niti podpisa niti žiga ali vodnega tiska, nenavaden pa je tudi font. Manjka pa nenazadnje tudi grb SFRJ.

S pravne fakultete v Sarajevu je torej končno – po približno desetih dneh pregovarjanja in čakanja – prišlo uradno potrdilo, da je Branko Masleša tam opravil študij, in sicer 31. marca 1975. Diplomo so mu podelili 27. junija. Videti je, da je tudi dosežena stopnja ustrezna, saj je študij po njihovih navedbah trajal štiri leta. Diplomskega dela mu sicer ni bilo treba napisati, študij je končal z zadnjim izpitom – kar pa so nam že predhodno sporočili in smo o tem tudi že poročali. Na diplomi je kot dekan naveden dr. Đorđo Samardžić, kot rektor univerze pa dr. Zdravko Besarović – njuna podpisa sicer manjkata, kar poraja nekaj dodatnih vprašanj o pristnosti diplome, na kateri piše, da je veljavna prav s podpisoma. Ni pa to edino vprašanje, ki ostaja, potrdilo o  pravosodnem izpitu vrhovnega sodnika, za katero se je v skladu z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja zaprosilo vrhovno sodišče, namreč še ni prispelo.

Glede pravosodnega izpita se namreč še vedno poraja nekaj vprašanj. V Sloveniji je namreč tedaj veljal zakon, ki je zahteval dve leti pripravništva, preden se je lahko opravljalo pravosodni izpit. Na spletu pa je bila dostopna informacija, da naj bi Masleša pravosodni izpit opravil že leta 1976 – torej kakšno leto po zaključku študija. Istočasno se je pojavljala tudi informacija, da je po študiju odšel na služenje vojaškega roka, takoj za tem pa odšel na tožilstvo v Sarajevu. Po štirih letih Sarajeva je bil aprila 1980 izvoljen za sodnika na kazenskem oddelku Temeljnega sodišča v Kopru. Po tej logiki bi torej Masleša moral v pičlem letu odslužiti vojaški rok, istočasno pa opraviti tudi dvoletni staž s sodniškim izpitom. Nenavadno je tudi to, da se je Maslešev življenjepis na spletu v teh dneh močno skrčil, saj so določene podatke preprosto izbrisali.

Masleša diploma

O tem, kako je Masleša morda prišel do pravniškega državnega izpita (PDI), ki je eden od pogojev za opravljanje sodniške funkcije, smo pisali že pred dnevi. Sodniku naj bi bil namreč priznan PDI po specialni milejši ureditvi iz leta 1980, na podlagi zakona o vojaških sodiščih, ki pa jo ustava prepoveduje. “Zato bi po najnovejši sodni praksi ESČP iz zadeve Xero Flor proti Poljski lahko pri vseh zadevah, v katerih je sodil, prišlo do kršitve pravice do zakonitega sodnika iz 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah,” nam je zaupal pravni strokovnjak, ki je tudi pojasnil, da bi morala obstajati odločba republiškega upravnega organa, pristojnega za pravosodje, ki mu je “nostrificirala” civilni izpit, ki je bil enakovreden PDI. Ko smo to preverjali pri pristojnih organih, smo ugotovili, da tega nimajo ne na sodišču v Kopru niti v Sodnem svetu. Skladno s takrat veljavnimi predpisi je sodnik Masleša do PDI lahko prišel brez “nostrifikacije” zgolj z diplomo pravne fakultete in vojaškim izpitom JNA na podlagi prvega odstavka 31. člena zakona o vojaških sodiščih – ustava pa vojaška sodišča prepoveduje. Navedene okoliščine kažejo na to, da bi pri postopku imenovanja sodnika Masleše lahko prišlo do kršitve pravice do zakonitega sodnika iz 6. člena EKČP, ki vodi v razveljavitev vseh sodb, pri katerih je sodnik sodeloval – tako je zatrdilo več strokovnjakov na področju prava.

masleša diploma

Namesto odgovorov grožnje s tožbo
Iz Sarajeva je po desetih dneh končno prišlo potrdilo in odgnalo dvome o diplomi vrhovnega sodnika – to bi sicer lahko storil Masleša tudi sam, že pred dnevi, vendar pa je za Dnevnik povedal, da mu je bilo izpod časti, da bi se odzival. “Niso me niti spraševali po diplomi, ampak so kar direktno postavili tezo, da je nimam,” je dejal – kar sicer ne drži, mediji smo ga po vsem tem spraševali, v odgovor pa smo od vrhovnega sodišča dobili grožnje s tožbo. V pogovoru za Dnevnik je sicer povedal, da se glede tožbe še ni dokončno odločil, je pa poudaril, da se pri njem ne more pričakovati opravičevalskega pristopa. Opravičila nismo niti pričakovali, razen če vrhovni sodnik čuti, da bi se moral za kaj opravičiti, bi pa pričakovali kakšno pojasnilo – tokrat morda glede pravosodnega izpita.

 

Kot že rečeno, pa nekateri še naprej dvomijo o pristnosti Masleševe diplome. Na družabnih omrežjih so se že pojavili primeri, kako bi diploma morala izgledati – torej s podpisi. Oglasil se je tudi ugledni pravnik Boštjan M. Zupančič, ki je poudaril: “Tu še vedno nekaj ne štima …”Potrdilo” lahko ex post facto napiše kdorkoli na Pravni fakulteti Sarajevo. Diploma je javna listina, potrdilo to ni. Zakaj “potrdilo”, če “nekje” obstaja javna listina …?” Tomaž Štih pa je dodal, da je sumljiva tudi pisava, saj se ne ujema s fontom na diplomah, ki jih je našel na spletu. Font je po vsej verjetnosti drugačen iz istega razloga, kot tudi manjkajo podpisi – poslano diplomo so oblikovali šele zdaj. Ali to pomeni, da v resnici prej ni obstajala, pa je še eno vprašanje, ki se ob vsem tem poraja.

Sara Bertoncelj