fbpx

Pravna država nam razpada – krivec je vzporedni mehanizem

Dragan Tošić

V Republiki Sloveniji pravna država razpada. Res pa je, da o tem ne bi smeli razpravljati ponosni dediči komunistov na čelu s predsednico SD Tanjo Fajon, ki so glavni krivci razpada.

Diagnoza bolezni: Pravosodje je izpostava leve ideologije. Novinarji so sužnji pajdaškokapitalističnih lastnikov, ki so presodili, da njihovim oligarhičnim poslovnim strukturam najbolj ustrezajo nesposobne leve vlade. Javne institucije je podedoval v ovčjo obleko kvazidemokracije oblečen volk CK ZK. Komunistična diktatura je dobila demokratično kontinuiteto.

Simptom: Pravna država je le besedna zveza. Slovenska pravna država se že leta manifestira v dejansko prvo- in drugorazrednosti. To smo videli, že ko so Zoranu Jankoviću izbrisali prisluhe v aferi farmacevtka, čeprav je šlo eklatantno zlorabo prava s strani višjega in vrhovnega sodišča, in ko so mu po kreativnih potezah odobrili 30-milijonski odpis sredstev. Globoka država oz. vzporedni mehanizem, kot se od nedavnega imenuje, deluje enako brezhibno kot leta 1989.

Škandalozne sodne odločitve
Afera Balkanski bojevnik je naslednji simptom. Vrhovni sodniki na čelu z Brankom Maslešo so razveljavili tožbo nižjega sodišča, ki je člane narkokartela obsodila na visoke zaporne kazni, in vrnili zadevo v vnovično odločanje. Dragan Tošić, član organizacije, ki jo je skesanec Anastazij Martinčić na sodni obravnavi imenoval “najmočnejša mafija na svetu”, je tako na prostosti. V posmeh pravni državi. Dokazi so bili tako robustni, da v nobenem operativnem pravosodju tak proces ne bi padel. Branko Masleša si pač ne želi operativnega pravosodja.

Za razveljavitev sodbe v zadevi Balkanski bojevnik naj bi glasovali Branko Masleša, Kristina Ožbolt, Mitja Kozamernik in še ena sodnica. Proti naj bi bila sodnica Barbara Zobec. (Foto: sta)

Isti Branko Masleša, ki je med drugim sodil v senatu, ki je še v komunizmu človeka obsodil na smrt, je oktobra znova začutil, da je koronakriza izvrsten trenutek, da uresniči sanje in “s*uka” Janšo. Njegovo vrhovno sodišče je presodilo, da za izrekanje prekrškovnih sankcij zaradi opustitve nošenja zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih ni bilo zakonske podlage. Od takrat kovididioti, oboroženi s sodbo vrhovnega sodišča, kršijo proikoronske ukrepe. Masleši pomaga šest aktivistov na ustavnem sodišču, ki vztrajno rušijo vsak vladni ukrep za zajezitev koronavirusne bolezni.

O vladavini prava v Sloveniji
In v tej deželi, kjer izpuščajo kriminalce, po krivem zapirajo politične nasprotnike, pravosodno krepijo koronaidiote in lokalnim šerifom pomagajo, da se izognejo roki pravice, evropski politični sopotniki glavnih krivcev za simptome skličejo plenarno sejo evropskega parlamenta, na kateri bi se radi pogovarjali o vladavini prava in temeljnih pravicah v Sloveniji. Seveda ni bilo govora o s podzemljem in politiko povezanim pravosodjem. Niso govorili o županu Jankoviću, ki je v Ljubljani ustanovil svoj Kremelj sui generis. Niti ni bilo govora o kovididiotnih sodbah vrhovnega in ustavnega sodišča.

V evropskem parlamentu niso govorili o županu Zoranu Jankoviću, ki si je v Ljubljani ustanovil svoj Kremelj sui generis in se mu zaradi prijateljevanja z zadnjim šefom partije Milanom Kučanom sodno nič ne zgodi. Foto: Demokracija

Pogovarjali so se o temah, ki polnijo predvsem slovenske naslovnice, povprečen Evropejec pa zanje sploh ne ve. O trivialnem imenovanju delegiranih evropskih tožilcev, ki sta bila vmes na veliko žalost slovenskih socialistov že imenovana, in financiranju STA – s katerim je vlada – spet na žalost socialistov – že podpisala pogodbo o nadaljnjem financiranju. O “nenadnem slovenskem zmanjšanju proračuna za pravosodni sistem” – temi, ki so jo izumili slovenski levi politiki in razpečali slovenski mediji, čeprav je jasno, da je pravosodni sistem dobil točno toliko sredstev, kot jih je zahteval. Zadevo je izpostavil evropski komisar Reynders, kot da je zvesti bralec Večera, Dela in Dnevnika ali pa kot da je bil vsaj na popoldanski kavici s Tanjo Fajon.

Teme so bile marginalne in za javnost nezanimive. Več kot očitno so bile namenjene notranjepolitičnim obračunom v prid opozicije KUL. Zato je bil parlament na pol prazen, Delov Peter Žerjavič pa je komično poročal o “velikem zanimanju”. V resnici gre za staro slovensko politično lajno, izvoženo v Bruselj v upanju, da bo odmevala do volitev.

“Mi nismo radio Erevan”
Da bo operacija eksport-import uspela, pa vzporedni mehanizem nujno potrebuje zanesljive medije na čelu z javno radio-televizijo, podprto s skoraj 100-milijonsko injekcijo davkoplačevalcev. Zato je kolektiv RTV Slovenija pred dnevi protestiral pred Kolodvorsko 2 pod vodstvom Igorja E. Berganta, človeka, ki ga že od nekdaj – skupaj z njegovo družino – obdaja duh miselnosti “RTV c’est moi”. Sporočila so bila zavita v celofan – Mi nismo radio Erevan, Gledalci bodo oškodovani za kvalitetne vsebine, Znižujejo se standardi, Krni se poslanstvo javne televizije. V resnici pa smo vsi – tako njihova leva baza kot tisti na desni in sredini, ki smo jih obsojeni plačevati – vedeli, kaj želijo: Studia City nam ne boste vzeli, Tanje Gobec nam ne boste vzeli, Globusa nam ne boste vzeli, Fikusov iz totalitarizma s svojimi oddajami nam ne boste vzeli, Formata Dnevnika kot pristranskega glasila levih strank in leve ideologije nam ne boste vzeli.

Podprla jih je tudi skupina akademikov oz. skrajno levih družboslovcev ZRC SAZU. V imenu ZRC SAZU so pisali pismo v podporo kolektivu aktivistov, zaposlenih na RTV Slovenija. Gre za zlorabo dobrega imena SAZU, čeprav z njim nimajo praktično nič – na kar so jih člani SAZU že opozarjali pri prejšnjih pismih podpore skrajno levim politikom in medijem. Skupina posameznikov, ki naj bi se posvečala znanstveno-raziskovalnemu delu, izraža torej podporo novinarjem javne RTV, ki si v svojem zadolženem, zastarelem mediju ne želijo sprememb. V maniri predstavnikov severnokorejske Državne Akademije Znanosti, ki včasih ljudskim medijem piše pisma o usmeritvah ljubljenega vodje, katerih se morajo držati. Trdnjavo RTV je pač treba braniti. Bruseljske pravljice bi doma namreč zvenele povsem drugače z objektivnim poročanjem.

Proces v senci levega blatenja
Medtem ko so slovenski socialisti KUL v Bruslju blatili svojo državo z lažnivim prikazovanjem, da je Janševa vlada državo spremenila v dejansko brezvladje, pa v Sloveniji sodijo botru polovice opozicije KUL Jankoviću in njegovemu sodelavcu Romanu Jakiču, tudi visokemu predstavniku članice KUL, zaradi očitkov o oškodovanju evropskih sredstev in preslepitvi bank pri pridobivanju posojil za graditev Stožic. Oba bosta oproščena. To vemo že zdaj. Dobro pa je, da o tem kdaj sliši tudi Bruselj, da bodo vedeli, kdo v resnici ruši temelje slovenske pravne države.

Peter Truden