Premier Janša: Krmilo vlade smo prevzeli dan zatem, ko je bila razglašena epidemija in ko smo ostali s praznimi skladišči zaščitne opreme

Janez Janša na okrogli mizi "Odgovoren državljan - uspešen narod" (foto: Ukom)

Predsednik vlade Janez Janša se je v soboto, 3. oktobra 2020 udeležil okrogle mize z naslovom: Odgovoren državljan – uspešen narod. Okroglo mizo je organizirala Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo skupaj s Socialno akademijo, potekala pa je v Zavodu Svetega Stanislava v Šentvidu v Ljubljani. Na okrogli mizi so sodelovali tudi Andrej Perko, psiholog, dr. Mateja Logar, infektologinja in Martin Jezeršek, član Upravnega odbora Kluba slovenskih podjetnikov, ki so predstavili svoj pogled na to, kako naprej po epidemiji in kaj smo se iz nje naučili.

Predsednik vlade Janez Janša je uvodoma poudaril, da je od odgovornega obnašanja nas vseh odvisen odgovor na vprašanje, kako normalno bomo živeli v prihodnjih mesecih, morda tudi dlje, odvisno od tega, kdaj bo na voljo učinkovito cepivo za virus. “Situacija po prisegi nove vlade je bila bolj primerljiva s situacijo pred 30 leti, kot s prejšnjimi mandati,” pa je odvrnil na vprašanje, če lahko primerja prevzem tretje vlade s prvima dvema mandatoma. Kot je povedal, je bil čas v marcu letos podoben maju 1990, ko je prisegla prva Demosova vlada, in to na dan, ko so Slovenijo razoroževali in v skladiščih nismo imeli orožja. “Letos smo prevzeli krmilo vlade dan po tem, ko je bila razglašena epidemija in ko smo ostali s praznimi skladišči zaščitne opreme,” je spomnil premier in dodal, da je bila nevarnost s koronavirusom po Evropi spomladi simetrična in da je vsaka država skrbela predvsem zase.

“Evropa je v tistih prvih tednih in mesecih z drugačno regulativo bolj izgledala kot naša celina v srednjem veku: posamične evropske države so uvajale izredna in vojna stanja ter uveljavljala zakone izpred 100 ali 200 let, tudi posamične lokalne oblasti so razglašale razne ukrepe in zasegle zaščitno osebno opremo, maske, ali pa medicinsko opremo, sploh glede na to, da so bili vsi glede tega v obupnem stanju,” je spomnil predsednik vlade in dodal, da je ta spomladanski čas šel kar prehitro v pozabo. “Sedaj, ko smo sredi drugega vala, tisti, ki ni imel neposredne izkušnje, misli, da je virus nekaj, kar bo šlo mimo njih, in da če bo šlo na drugega, bo to problem drugega, in tu ponovno trčimo na vprašanje odgovornosti ne samo do sebe, temveč tudi do drugih,” je povedal predsednik vlade.

Kaj smo se naučili iz spomladanske krize?

Na vprašanje o tem, kaj smo se naučili iz spomladanske krize tudi v smislu delovanja gospodarstva, je predsednik vlade dejal, da je bilo že na začetku epidemije jasno, da tudi po tem, ko bo virus obvladan, nekatere stvari ne bodo več takšne kot so bile prej, “zato nima smisla dajati umeten kisik oziroma davkoplačevalska sredstva, da se ohranja pri življenju dejavnosti, ki nikoli več ne bodo same dihale.” Ob tem je navedel primer, da kdor je živel od tega, da je organiziral obiske čezocenskih ladij, bo moral najbrž organizirati kaj drugega, saj so to plavajoči “wuhani”.  “Tisti, ki jim je to bila neka osnovna dejavnost, se bodo seveda zaradi te nove normalnosti morali preusmeriti na nekaj drugega,” je povedal predsednik vlade Janez Janša. Nadaljeval je, da država zaenkrat namerava do konca leta plačevati tistim, ki so zaradi koronavirusa ostali brez dela, “samo teh sredstev bo enkrat zmanjkalo in tu se je treba preusmeriti.”

Andrej Perko, psiholog, premier Janez Janša, dr. Mateja Logar, infektologinja in Martin Jezeršek, član Upravnega odbora Kluba slovenskih podjetnikov (foto: UKOM)

“Spomladi slika ni bila tako čista, sedaj pa se dokaj natančno ve, katere dejavnosti so najbolj prizadete, in v pomoč tem dejavnostim je usmerjen peti protikorona paket,” je poudaril predsednik vlade in dodal, da so za to namenjena sredstva lastnih virov, zadolževanja ter evropskih skladov. “Obseg evropskega denarja, ki bo na voljo, je daleč največji doslej, tako da če bo virus obvladan do polovice naslednjega leta, potem tudi posledice za gospodarstvo ne bodo takšne, kot so bile po zadnji finančni krizi in bomo lahko ponovno rastli naprej,” je povedal premier. Prav tako je izrazil prepričanje, da bo evropska znanost zmogla razviti in izdelati učinkovito cepivo proti virusu, “ker sicer ne vem, kakšne so alternative.” “To se bo zgodilo, a ne čez noč,” je poudaril predsednik vlade in dodal, da v zvezi z virusom celotno Evropo skrbi hladen čas, ki je pred nami ter kako bo to vplivalo na okužbe. “Zadnja seja Evropskega sveta je bila poleg vseh ostalih problemov, namenjena tudi oceni situacije v Evropi glede koronavirusa. Države so predstavile nekatere ukrepe in odkrito je treba povedati, da če ne bomo odgovorni in se držali osnovnih ukrepov, bomo ponovno  v situaciji, v kateri smo bili spomladi, z ustavljanjem javnega življenja, kar privede tudi do delnega zaustavljanja gospodarstva,” je povedal predsednik vlade. Ob tem je opozoril na pomen medijev in odgovornost tistih, ki vplivajo na javno mnenje. “Ta odgovornost še nikoli ni bila tako velika,” je poudaril premier.

Predsednik vlade je v nadaljevanju povedal, da so vsepovsod v svetu v stroki mnenja glede koronavirusa razdeljena ter da to ni nič posebnega, vendar pa je po njegovih besedah Slovenija posebna v tem, da del tistih, ki ustvarja javno mnenje pri nas te razlike prikazuje izkrivljeno in drugače kot povsod drugod po svetu. Ob tem je izpostavil situacijo na nacionalni televiziji, kjer so v oddaji želeli predstaviti obe plati mnenj glede koronavirusa. “Medtem, ko direktor NIJZ predstavlja 90 odstotkov stroke, na drugi strani prikažejo še nekoga, ki predstavlja 1% stroke, in tega se ne more postaviti enakovredno, kajti prav to dela škodo,” je povedal predsednik vlade. Poudaril je tudi, da je svetovalna skupina ministrstva za zdravje, predstavila oceno razvoja dogodkov, na podlagi katerega je vlada pripravila načrt ukrepanj in kot dva osrednja problema predstavila kapacitete našega zdravstvena sistema ter mentalno zdravje naroda, pri čemer je poudarila vprašanje odgovornosti. Po besedah predsednika vlade torej tudi tu ponovno trčimo na vprašanje odgovornosti, ki je temeljno. “Slovenija nima teritorijev, kjer bi živeli posebej mladi in posebej starejši, živimo skupaj, situacije so mešane, in tu moramo biti sposobni več odgovornosti in solidarnosti,” je povedal premier in dodal, da smo kot družba pred vprašanjem, ali bo neka neodgovorna manjšina, ki je zelo glasna zaradi medijske podpore, ogrozila vse nas, na način, da bo ponovno treba iti v zapiranje javnega življenja, da bo prišlo do gospodarske škodo in bistvenega padca standarda ter rušenja medsebojnih odnosov.

Kaj je bolj nevarno za družbo? Epidemija ali kibernetski napad?

Predsednik vlade Janez Janša v nadaljevanju obširneje spregovoril o evropskih sredstvih, ki jih imamo kot država na voljo, nato pa spregovoril še o tem, ali lahko na družbo bolj vpliva epidemija ali kibernetski napad.

“Če bi ob epidemiji imeli še kibernetski udar v polnem obsegu, bi nas to kot družbo po domače rečeno vrnilo v železno dobo, saj nič, kar ima čipe v sebi, ne bi delovalo. Predstavljajte si, da ne deloval noben aparat v bolnišnici, da ni elektrike, da ne deluje nobena naprava in to kombinirajte z epidemijo, ko niti ne veste, kako se da koga zdraviti ipd. To bi bila katastrofa. Je pa to tudi realna nevarnost,” je povedal predsednik vlade. Ocenil je, da imata kapaciteto za obrambo pred kibernetskimi napadi Kitajska in ZDA, Evropa pa je daleč zadaj, vsaj kar se tiče koordinirane akcije. “Prav zato je Slovenija kot eno od prioritet tria predsedovanja kot prioriteto predlagala pripravo strateškega načrta za obrambo proti naslednji pandemiji in strateški načrt obrambe Evrope pred kibernetskimi napadi,” je še dejal predsednik vlade Janez Janša.

Na vprašanje o tem, ali je od komisarja za krizno upravljanje v času pandemije pričakoval več, je premier odvrnil, da je resor kot je postavljen, namenjen temu, da Evropa pomaga drugim, predvsem v smislu zagotovitve humanitarne pomoči v Evropi in izven. “V Evropi je to bilo mišljeno predvsem v primeru potresov, poplav, naravnih nesreč, nikoli pa ni bil ta instrument predviden v smislu, da se kot Evropa soočimo z nečim, kar prizadene vse,” je dejal premier in nadaljeval, da je resor zelo hitro reagiral ob potresu v Zagrebu, pa tudi v spopadu med Armenijo in Azerbajdžanom, “ko pa je šlo za pandemijo, pa ni bilo ne načrta, ne kapacitet in komisar ni mogel ničesar narediti, morda bi edino lahko pospešil izdelavo načrtov proti pandemiji”. Predsednik vlade je tudi opozoril, da se v tem trenutku vzpostavljajo evropska skladišča zaščitne opreme, da se bo pomagalo državam, ki same tega ob ponovitvi krize ne bodo zmogle.

Stopnja odgovornosti med državljani visoka, problem je manjšina

Predsednik vlade Janez Janša je nazadnje še spregovoril o stopnji odgovornosti pri nas v primerjavi z drugimi državami članicami in ob tem dejal, da ima zaradi članstva Slovenije v Evropski uniji in funkcioniranja EU možnost primerjanja odzivov v posameznih državah.  “V letošnjem letu je teh stikov med kolegi, predsedniki vlad izjemno veliko, saj se dnevno kličemo in pogovarjamo o tem, kako ravnati v posamičnih situacijah, ki so za vse nove. Tako je na razpolago tudi bogastvo dobrih praks. Spomladi smo tako klicali države, ki so imele načrte za epidemijo, ki so delovali, npr. Avstrijo, Poljsko, in tudi na podlagi teh pogovorov lahko ocenim, da smo nad evropskim povprečjem, kar se tiče odgovornega obnašanja državljanov, zaradi česar smo se tudi kot prvi izvili iz epidemije,” je povedal premier Janša.

Kot ključni ukrep za zajezitev širjenja virusa spomladi je ocenil zaporo gibanja na občine z izjemami kot je gospodarstvo. Ob tem je izpostavil zavedanje, da je šlo za ukrep, ki je resnično omejil svobodo in ki so mu mnogi nasprotovali, a “če tistega ne bi sprejeli, virusa ne bi zaustavili.” “Temu ukrepu se lahko izognemo samo v primeru, da bomo toliko odgovorni kot smo bili spomladi in da bo tako odgovorna velika večina državljanov,” je še povedal premier, ki je ob tem opozoril še, da so kapacitete našega zdravstvena sistema pod povprečjem Evrope. Ključni dejavnik, ki kaže, kje smo in kako bomo v nadaljevanju ukrepali, pa je po besedah predsednika vlade zasedenost bolniških postelj. Po besedah predsednika vlade Janeza Janše bo glede na nekatere parametre, ki jih je strokovna skupina določila, odvisno, katere ukrepe iz načrta za drugi val epidemije bo vlada tudi sprejela.

Vir: Ukom