Na novinarski konferenci je predsednik vlade Janez Janša skupaj z ministrom za delo, družino in socialne zadeve Janezom Ciglerjem Kraljem spregovoril o cepljenju proti covid-19 in osmem protikoronskem paketu. Premier Janša je pri zagotovitvi cepiv pozitiven, medtem ko pričakuje, da bomo 70-odstotno precepljenost dosegli do poletja. “V vsakem primeru bo v prvem kvartalu dobavljenih toliko odmerkov, kolikor jih je bilo naročenih,” zagotavlja Janša. Skupaj z ministrom Cigler Kraljem sta še spregovorila o osmem protikoronskem paketu, kjer se podaljšujeta najpomembnejša ukrepa: čakanje na delo in subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. Dodatno pa bo vlada zagotovila pomoč delodajalcem, saj so s socialnimi partnerji potrdili dvig minimalne plače na 1024,24 evra bruto.
Predsednik vlade Janez Janša je uvodoma predstavil osvežene podatke o cepivih, ki so boljši kot v preteklem tednu. “Evropska zdravstvena agencija je dokončno odobrila šesti odmerek cepiva BioNtech Pfizer, to je cepivo, ki je bilo prvo odobreno v Evropi in je tudi cepivo, ki ga je Evropa in hkrati z njo tudi Slovenija največ naročila,” pojasnjuje. Omenjena odločitev pa je tako pripomogla k povečanju števila odmerkov za 20 odstotkov, ki bodo na razpolago.
Poleg tega pa je Evropska komisija v preteklem tednu še odprla še eno naročilo v visokih količinah. “Tukaj je Slovenija na nek način zagotovila v vsakem primeru odstotek, ki nam pripada,” poudarja Janša. To je približno 0,47 odstotka cepiv od celotnega naročila, kar je sorazmerno z deležem prebivalcev v celotni EU, a poudarja, da v tem primeru konkuriramo še za enkrat večje število količin. “Zaenkrat pa predstavljamo številke, ki jih bomo zanesljivo dobili,” pojasnjuje.
V prejšnjem tednu smo bili priča delno moteni dobavi cepiv, saj Pfizer širi svojo proizvodnjo v Belgiji, a bomo po zagotovilu premierja še februarja prejeli povečano število naročila cepiv. “V vsakem primeru bo v prvem kvartalu dobavljenih toliko odmerkov, kolikor jih je bilo naročenih,” zagotavlja. Ob realizaciji dobav v drugem kvartalu pa lahko računamo, da v Sloveniji dosežemo 70-odstotno precepljenost že do začetka poletja in bomo po besedah premierja do takrat lahko že praktično zajezili epidemijo.
Cepljenje je v prvi fazi potekalo učinkovito
S prvim valom cepljenja so po premierjevih besedah prejeli koristne povratne informacije, medtem ko so se cepljenja izvedla uspešno. “V zdravstvenih institucijah pa je bil odziv večji, kot je bil prej najavljen, medtem ko cepitelji sami izbirajo, koga bodo cepili, kar je bilo široko zasnovano,” pojasnjuje in še pove, da inšpekcija potek cepljenja že nadzoruje, medtem ko zdravstvena inšpekcija vsako sredo poroča tudi vladi.
V nacionalni strategiji cepljenja so tako določili, kdo je tisti, ki bo cepljen prvi – tisti, ki so najbolj ogroženi in kjer obstaja tveganje za hujši potek bolezni. “Če denimo koga na cepljenje ni, se preostanek cepiva določi za tiste, ki so naprej na prioritetni listi,” pojasnjuje potek prejema cepiva. Koordinacijo zagotavljanja cepiv je sedaj prevzel vladni govorec Jelko Kacin, ki smo ga do sedaj poznali v vlogi vladnega govorca. Koordinacija bo po premierjevih besedah še posebej pomembna, ko bomo pričeli prejemati večje količine cepiva, kar upa, da se bo zgodilo čimprej.
Osmi protikoronski paket še posebej namenjen zaposljivosti in ohranjanju kondicije gospodarstva
Osmi protikoronski paket bo predvsem namenjen ohranjanju delovnih mest in kondicije slovenskega gospodarstva. “To bo osrednji del zakona, poleg tega bodo nekateri ukrepi oziroma roki podaljšani,” poudarja in obrazloži, da zaenkrat v osmem protikoronskem paketu niso ciljali na posamezne dejavnosti, saj jim po eni strani še primanjkuje podatkov za lansko leto, po drugi strani še želijo ugotoviti, kako dolgo bodo morali ukrepi tudi trajati. “Se pa predlogi že zbirajo, še posebej o tem, katere dejavnosti so prizadete v tem smislu, da so zaprte že dolgo časa in skušamo iskati tudi alternativne rešitve na podlagi, katerih se bo dalo določeno dejavnost ne samo ohraniti pri življenju, ampak tudi nadoknaditi marsikaj, kar je bilo v preteklosti zamujeno.”
Minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Cigler Kralj je na kratko predstavil osmi protikoronski paket. “Kljub temu, da so razmere na trgu dela zelo poostrene, pa vlada zelo dobro rešuje težave, kar je mogoče razbrati iz dobrih podatkov glede odstotka brezposelnosti v primerjavi z ostalimi evropskimi državami,” pojasnjuje minister in obrazloži, da sta trenutno nosilna ukrepa čakanje na delo doma in skrajšani delovni čas. Sprejem ukrepov je tako nujen, saj po besedah ministra vidnejše okrevanje gospodarstva lahko pričakujemo šele v drugi polovici leta.
Trajanje obeh ukrepov se tako podaljšuje vse do konca aprila, z možnostjo podaljšave dvakrat za en mesec, če bo tako sklenila vlada. “Ukrepi so nujni, saj imamo v januarju 2021 preko enajst tisoč vlog delodajalcev za čakanje na delo, za približno 40 tisoč zaposlenih,” pojasnjuje in poudarja, da je ohranitev delovnega mesta še kako pomembna. Ukrep skrajšanega delovnega časa bo po novem zakonu namenjen tudi kmetijam z dopolnilno dejavnostjo, ki se v večini primerov ukvarjajo s turizmom in v tem trenutku beležijo izpad dohodkov.
Dvig minimalne plače po dosežen s pomočjo države
Drugi nosilni ukrep PKP8 veleva, da bo država prevzela del bremena zaradi dviga minimalne plače, ki se bo zgodil z 31. januarjem 2021, kar pa bo veljalo od 1. januarja dalje. Minister je tako pred konferenco imel še posvet s socialnimi partnerji, s katerimi so se dogovorili, da bo s sklepom določil višino minimalne plače v višini 1024,24 evro bruto, kar je 120 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov, glede na leto 2017. Zavedajo se, da bo dvig minimalne plače obremenil gospodarstvo, zato se je vlada odločila, da bo prevzela del bremena na način, da bodo sprejeli ukrep, s katerim bodo najnižjo osnovo za socialne prispevke, sedanjih 60 odstotkov povprečne plače, znižali na višino minimalne plače. Po izračunih sodeč bo tako država prevzela 40 odstotkov bremena dviga minimalne plače v letu 2021, ukrep pa bo veljal do konca junija, z možnostjo podaljšanja še za šest mesecev.
V novem zakonu bodo tako ponovno vključili solidarnostni dodatek, kot upravičence za prejemnike pa bodo vanj vključili tudi polnoletne dijake. “Je še nekaj podaljšanj že sprejetih ukrepov, vse je namenjeno predvsem temu, da pomagamo trgu dela, gospodarstvu, zaposlenim državljanom čim lažje preživeti in se pripraviti na čas po koroni, ko bo potrebno na novo hitro zagnati dejavnosti,” še dodaja Cigler Kralj.
Premier Janša še poudarja, da je po raziskavah sodeč, Slovenija zagotovila v smislu ukrepov “najmehkejšo blazino za omilitev posledic v Evropi”. “Daleč največ ukrepov smo uveljavili, ki so prišli tako rekoč do vsakega in je država upoštevala čisto vse,” pojasnjuje in še obrazloži, da so nekateri prišli celo do večkratne pomoč, Slovenija pa je prav tako največ sredstev v Evropi namenila neposredno tudi njenim prebivalcem. Stopnja brezposelnosti v tem trenutku v povprečju z EU ostaja dokaj nizka in se uvrščamo med boljšo polovico evropskih držav. Res je, da se na eni strani pojavljajo odpuščanja, a se po drugi strani ljudje tudi v veliki meri ljudje zaposlujejo. Nakup cepiva pa je po premierjevih besedah vsekakor cenejši od izgub, ki jih povzroča epidemija koronavirusa.
“Za ponedeljek zagotovo ni možno pričakovati drastičnega sproščanja omejitvenih ukrepov, rahla možnost obstaja za nekatere regij,” še na koncu pojasnjuje Janša in poudarja, da smo trenutno ravno na meji, da prestopimo v rdečo fazo, kjer bomo sčasoma lahko priča odpiranju nekaterih dejavnosti, v regijah z boljšo epidemiološko sliko. Na vprašanje o covid-19 potnih listih, zaenkrat še nima novih informacij, poudarja pa, da ukrep ne bo sprejet že jutri. Meni, da bi morali potni listi obstajati šele takrat, ko bo na voljo cepivo vsem. V teh potnih listih pa ne vidi nič spornega, saj poudarja, da so pogoji za vstop v določeno državo že sedaj pogojeni z obveznim cepljenjem.
Minister Cigler Kralj zavrača kakršenkoli očitke v vpletenost o financiranju društva Iskreni
Minister Cigler Kralj je odgovoril tudi na očitke o financiranju društva Iskreni. Kot je dejal, se je izločil kot ustanovitelj iz zavoda še preden je nastopil ministrsko funkcijo in na delovanje zavoda nima nikakršnega vpliva. Razpis za financiranje skupin je bil objavljen javno za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam prebivalcev. “Veste, da je to že od samega začetka epidemije naš fokus, da pomagamo zaradi psihosocialne krize, ki jo je povzročila epidemija,” pojasnjuje. O financiranju društev je tako odločala petčlanska komisija, kjer so morala društva izpolnjevati točno določene pogoje. “Vse je ves čas potekalo popolnoma transparentno.”
Poudaril je, da je vseh 17 izbranih organizacij dobilo toliko sredstev, za kolikor so zaprosile. “Torej so same ovrednotile svoje programe. Tako jim je bilo skupaj podeljenih skoraj dva milijona evrov. Med prejemniki so tudi zveza prijateljev mladine, SOS telefon, Karitas, Rdeči križ, Kralji ulice, Slovenska filantropija in drugi,” je naštel vse organizacije, ki so prejele omenjena sredstva.
Sara Rančigaj