Andrej Plausteiner, nekdanji direktor Urada za preprečevanje pranja denarja, je pred komisijo, ki ji predseduje dr. Anže Logar in ugotavlja zlorabe v slovenskem bančnem sistemu, izjavil, da je za sumljive transakcije banke iz Irana prek NLB izvedel šele leta 2010, pa še to prek tujih organov. Logarja je zanimalo, kako je mogoče, da v NLB 20 mesecev perejo denar, Urad za preprečevanje pranja denarja pa ne ve prav nič o tem, še posebej, ker so zakonsko jasna pravila glede obveščanja urada o sumljivih transakcijah, obenem pa je želel vedeti tudi, ali je Plausteiner opravil kakšen pogovor s pooblaščenci z NLB glede poslovanja iranskega državljana, Plausteiner pa ni določno odgovoril na vprašanje.
Pred Logarjevo komisijo je bil tokrat zaslišan nekdanji direktor Urada za preprečevanje pranja denarja Andrej Plausteiner. Še pred tem pa je predsednik komisije dr. Anže Logar poskrbel, da se Plausteiner ni mogel izogniti odgovorom, češ da česa ne sme izdati zaradi varovanja tajnih podatkov, saj ga je predsednik komisije razrešil dolžnosti varovanja tajnih podatkov o pranju denarja v NLB. To je Logar objavil tudi javno na svojem Twitter profilu.
Pomembna dimenzija ponedeljkovega zaslišanja Plausteinerja pred PK. Izgovorov ne bo. PS: velja za tajni del zaslišanja. Začnemo pa javno… pic.twitter.com/Gti7LCjwSP
— Anže Logar (@AnzeLog) June 23, 2017
Plausteinerjev urad prvo prijavo dobil marca, policiji pa jo odstopil šele 8 mesecev kasneje
STA poroča, da je Plausteiner izjavil, da mora za pranje denarja “obstajati predhodno kaznivo dejanje, v tem primeru pa tega ni bilo. Ne morem tega trditi čisto za vsako transakcijo, kakšna bi morda lahko izvirala iz kaznivega dejanja, ne pa v celoti”. Razkril je, da so na uradu, ki je bil takrat pod njegovo pristojnostjo, za sumljive transakcije prvič izvedeli šele marca 2010, pa še to od tujega urada, ki jih je zaprosil za nekatere podatke iz njihovih evidenc. Natančneje, tuji urad je preiskoval podjetje, ki je bilo registrirano na Deviških otokih, ki veljajo za davčno oazo, njegov lastnik pa je državljan Velike Britanije. Na spletni strani stranke SDS pa poročajo, da je Plausteiner dejal, da gre v tem primeru za tajne informacije, zato podrobnosti ne more razkrivati poslancem, je pa ob tem povedal, da so transakcije, ki so potekale iz iranske banke, sicer označili kot sumljive, prav tako so NLB zaprosili za podatke o prometu na računu, obenem pa naj bi zadevo obravnavali prioritetno. Kljub temu, da so prvo prijavo dobili že v marcu 2010, pa so zadevo Policiji odstopili šele novembra 2010, je Plausteinerju očital dr. Logar. Plausteiner pa je dejal, da so v konkretnem primeru podali predlog za uvedbo postopka na Banko Slovenije, o tem so obvestili ministrstvo za zunanje zadeve in po njegovih besedah oktobra 2010 poslali obvestilo kriminalistični policiji in Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji.
Ko ga je dr. Logar “privil”, je le priznal resnico
Dr. Logarja je tudi zanimalo, kako je mogoče, da v NLB 20 mesecev perejo denar, Urad za preprečevanje pranja denarja pa ne ve prav nič o tem, še posebej, ker so zakonsko jasna pravila glede obveščanja urada o sumljivih transakcijah, obenem pa je želel vedeti tudi, ali je Plausteiner opravil kakšen pogovor s pooblaščenci z NLB glede poslovanja iranskega državljana, Plausteiner pa ni določno odgovoril na vprašanje. Kasneje pa je med pričanjem pritrdil, da pozna Zdenko Bernik Strelec, ki je bila pooblaščenka glede pranja denarja v NLB. Prvotno je sicer dejal, da ne ve, koliko časa je bila pooblaščenka, nato pa pritrdil, da celotno obdobje, ki je vezano na sumljive transakcije pranja denarja.
Zakaj v primeru suma pranja denarja prek NLB Urad za preprečevanje pranja denarja ni ukrepal? @AnzeLog Več na:https://t.co/GJRpPzWaZw pic.twitter.com/9vkEAlgzV2
— SDS (@strankaSDS) June 26, 2017
Logar se ni mogel načuditi, kakšen urad je to, da odpre sumljivo transakcijo, nato pa neha spremljati sumljive transakcije na računih
Dr. Logarja je tudi zanimalo, ali je Urad za preprečevanje pranja denarja skladno z zakonom NLB oglobil z ustrezno finančno kaznijo, ker banka uradu ni posredovala vseh podatkov o sumljivih transakcijah, pa je Plausteiner odvrnil le, da tega niso storili. “Torej, odprli ste dosje sumljiva transakcija, zakon vam nalaga izrek globe, v primeru, da ne pride do obvestila s strani banke, vi pa tega niste naredili. Kako je to mogoče, če pa vam pooblaščenec ni sporočil transakcije, ki bi vam jo moral?” je zanimalo dr. Logarja, a je Plausteiner dejal, da NLB niso oglobili, ker je Banka Slovenija naprej peljala postopek. Dr. Logar je nato vprašal, kakšen urad je to, da ko odpre sumljivo transakcijo, preneha spremljati sumljive transakcije na računih, plačilni promet pa se nemoteno izvaja naprej, Plausteriner pa je dejal, da “to ne gre avtomatsko. Dobimo prijavo, zberemo promet in damo policiji.” Nato pa je k temu dodal, da je “težko vse zadeve spremljati.”
“Obstajal je sum za pranje denarja, vendar pa ta sum ni bil utemeljen”
“Po zakonu imate možnost, da predhodno preučite sumljivo transakcijo in da se transakcija ne izvede. Soočeni ste bili s sumom pranja denarja epohalnih razsežnosti in vi ste vse skupaj ustavili?” je nato vprašal dr. Logar, na kar je Plausteiner odgovoril, da na uradu na omenjene transakcije niso gledali kot na transakcije epohalnih razsežnosti. Prav tako pa niso dobili nobenega indica, da naj bi šlo pri teh transakcijah za kakršna koli predhodna kazniva dejanja. Večkrat je še dejal, da je sicer obstajal sum, da gre za pranje denarja, vendar pa ta sum ni bil utemeljen. Tudi zato se urad ni poslužil zakonske možnosti, da bi blokiral sumljive transakcije, Plausteiner pa je ponovno dejal, da se “sumi niso izkazali kot utemeljeni, ker ni bilo predhodnega kaznivega dejanja in ker ni bilo sumov ali indicev, da bi šlo za financiranje terorizma, transakcij nismo mogli blokirati,” pišejo na sds.si
M. S.