Premier Cerar misli, da lahko ljudje v pasji dojilji najdejo “navdih za vsakodnevne odločitve”

Foto: twitter

Davkoplačevalci so prisiljeni v financiranje kulturno-umetniškega cirkusa, ki zaničuje in se norčuje tako iz navadnih ljudi kot pravih umetnikov. Da je stvar šla preko vsake mere dobrega okusa potrjuje že dejstvo, da sta nagrado Prešernovega sklada dobili pasja dojilja in uničevalka slovenske zastave. Ob tem pa premier Cerar brez najmanjšega občutka za ljudi veselo čestita in hvali njuni deli ter pisari po družbenih omrežjih, kako lahko v tem najdemo navdih.

“Dobitnikom Prešernovih nagrad ter vsem ustvarjalkam in ustvarjalcem slovenske kulture čestitam ob prazniku in se obenem zahvaljujem v imenu vseh nas, državljanov in državljank, ki v vašem delu iščemo plemenit navdih za naše vsakodnevne odločitve,” je na družbenem omrežju Twitter zapisal premier Miro Cerar.

Če sta pasja dojilja Maja Smrekar in uničevalka slovenske zastave Simona Semenič višek slovenske kulturne scene, potem smo lahko tudi brez kulture, so prepričani mnogi. Premierjev tvit pa je posmehovanje navadnim ljudem, ki morajo delati vsak dan, namesto da so paraziti na državni dojki kot večina teh svobodnih “umetnikov”.

Velikani se obračajo v grobu
Ob pogledu na takšno “umetnost” človek ne dobi “navdiha za vsakodnevne odločitve”, kvečjemu hud primer zvijanja v želodcu. Če samo pomislimo na velikane kulture iz preteklosti. Pa pustimo Franceta Prešerna ob strani, čeprav so nagrade poimenovane po njem. In te “umetnice”, ki dojijo pse in uničujejo slovensko zastavo, naj bi se lahko primerjale z Ivano Kobilico ali Rihardom Jakopičem? Kako se lahko merijo z nekaterimi dobitniki te nagrade iz preteklosti, kot so Ivan Minatti, slikar France Slana, pesnik Kajetan Kovič, pisatelj Alojz Rebula, pesnik Tone Kuntner?

Včasih je bilo za ustvarjanje in delovanje na področju kulture potrebno kaj več kot samo bizarna ideja. Svoje mnenje o pasji dojilji Smrekarjevi so izrazili tudi uporabniki Twitterja.

Dediči komunizma in pasje dojilje
Izgleda, da je kulturni sceni v Sloveniji pomembno samo britje norcev iz ljudi in promoviranje posameznikov, ki so povezani z morilci propadlega komunističnega režima. Kako lahko drugače razumemo podelitev Prešernove nagrade nečaku politkomisarja Mirka Novaka – Frica, ki je odločal o življenju in smrti na morišču Krimska jama? Pesnik, dramatik in prevajalec Borisa A. Novak je namreč med prejemniki velike nagrade Prešernovega sklada 2018 za življenjsko delo.

Uničevanje slovenske zastave ni umetnost, je vandalizem
Po drugi strani pa kakršni koli izgovori ne pridejo v poštev, ko se ozremo k Simoni Semenič. Iz 15. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru je jasno razvidno, da je za tistega, ki “namenoma zažge ali kako drugače poškoduje ali uniči zastavo ali grb Republike Slovenije, zastavo Evropske unije ali zastavo druge države” zagrožena denarna kazen. Prav tako je zagrožena denarna kazen tudi za fizično osebo, “če uporablja grb, zastavo ali slovensko narodno zastavo, ki so poškodovani ali po zunanjosti neprimerni za uporabo”.

Nespoštljivo ravnanje Semeničeve s slovensko zastavo je neokusno in kaznivo. Že dejstvo, da je bil akt že prej označen za kazniv, pa spodbija kakršne koli trditve umetnikov, ki bi radi njeno uničevanje prikazali kot provokativno umetnost. Dejstvo je, da je bil pogovor o zastavi in njeni rabi že davno zaključen. Njen akt ni nič drugega kot slaba šala in vandalizem, ki je vreden denarne kazni, ne pa Prešernove nagrade.

Samo še en znak, kakšno je današnje stanje v slovenski kulturno-umetniški sceni, kjer umetniki radi pljuvajo po državi, ki jih vzdržuje in se tako posmehujejo davkoplačevalcem, ki so prisiljeni financirati njihov razvrat.

Ivan Šokić