fbpx

Premier Janez Janša skupaj z evropskimi kolegi pozval h korektivnemu mehanizmu in k pravični dobavi cepiv

Foto: Dragan Tatić/stran Vlade RS

Premier Janez Janša se je danes udeležil srečanja predsednikov vlad, kjer so razpravljali o solidarnosti in enakopravni dostopnosti do cepiv proti covid-19. Po konferenci, kjer so poleg Janše sodelovali tudi avstrijski kancler Sebastian Kurz, bolgarski predsednik vlade Bojko Borisov, predsednik češke vlade Andrej Babiš, predsednik latvijske vlade Arturs Krišjanis Karinš (preko video povezave) in predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković (preko video povezave), je Janša poudaril, da je v interesu vseh, da se pogodbe Evropske komisije s proizvajalci cepiv naredijo javne. “Mislim, da tu ni nobenih skrivnosti, ki bi jih bilo treba čuvati.”

Pogovori voditeljev so bili osredotočeni na enakopravno dostopnost in dobavo cepiv proti COVID-19, na kar so predsedniki vlad opozorili tudi v nedavnem pismu, ki so ga naslovili na predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela. V omenjenem pismu so voditelji na predsednika Evropskega sveta naslovili tudi poziv, da o enakopravni dobavi cepiv za vse države članice vsi voditelji in voditeljice držav članic EU čimprej opravijo razpravo.

Avstrijski kancler Sebastian Kurz je izpostavil, da v celotni zadevi ne gre za to na koga valiti krivdo. V povezavi z neenako porazdelitvijo cepiv je poudaril, da je dejstvo, da težava obstaja, ki jo je potrebno rešiti. Kljub temu, da je tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel zatrdil, da bi morala vsaka država cepiva prejemati glede na število prebivalcev, je slika po besedah Kurza povsem drugačna. “Neenaka porazdelitev cepiv in s tem povezana cepljenost povzročata napetosti v Evropski uniji”.

Foto: epa

Slovenija še vedno nad povprečjem EU pri cepljenju
Predsednik vlade Janez Janša se je zahvalil avstrijskemu kanclerju za organizacijo današnjega sestanka in za iniciativo, ki jo razume kot pravočasno opozorilo pred tem, da Evropska unija pride v situacijo, ko bi recimo junija letos imeli polovico držav, kjer bi bila precepljenost prebivalstva zoper covid-19 30 odstotna in drugo polovico, kjer bi bila precepljenost 60 odstotna. “To bi namreč vodilo v povsem nepotrebno politično krizo v času, ko se bo morala EU ukvarjati predvsem z izhodno strategijo in s tem, kako omiliti in popraviti posledice, ki jih je epidemija povzročila v vseh državah članicah,” je dejal predsednik vlade.

Foto: epa

Izpostavil je, da je “nujen korektivni mehanizem, ki bo delitev cepiv vrnil na izhodiščno točko, torej na odločitev, ki je bila skupaj sprejeta na Evropskem svetu, da se cepiva delijo pro rata oziroma glede na število prebivalcev posamičnih držav članic EU.” “Noben tehnični dogovor, noben usmerjevalni odbor, noben tehnični postopek ne more spremeniti odločitve, ki je bila sprejeta z namenom dobrega za vse v Evropski uniji,” je izpostavil premier.

Nadaljeval je, da je Slovenija v tem trenutku, kar se tiče precepljenosti nad evropskim povprečjem, “a če mehanizem ne bo deloval, se to lahko hitro spremeni.” “Zavedamo se, da nismo otok in da nobena država članica EU ne bo mogla živeti normalno, tudi, če bo dosegla višjo stopnjo zaščite pred covid-19, če bodo v soseščini države, ki te zaščite ne bodo dosegle, ker virus meja ne pozna in vrnitev v normalno življenje kot smo ga poznali pred pandemijo ne bo možno,” je ocenil Janša.

V interesu vseh je, da so pogodbe javne
“Ta problem, o katerem smo danes govorili, je postal zelo viden predvsem zaradi zamud pri dobavi cepiv AstraZeneca. To cepivo je mnogo držav naročilo v velikih količinah, ker je bilo v drugi polovici lanskega leta spoznano kot najbolj obetavno in kot da bo najprej odobreno. Delitev in dobave tega cepiva pa ne potekajo skladno z napovedmi in pogodbo in iz tega vidika smo si zastavili vprašanje, kako dobre so te pogodbe, ki so bile podpisane,” je dejal predsednik vlade in poudaril oseben apel, da se pogodbe Evropske komisije – vse države članice so del te komisije – s proizvajalci cepiv naredijo javne.

Foto: epa

“Mislim, da tu ni nobenih skrivnosti, ki bi jih bilo treba čuvati in da je v interesu vseh, da so pogodbe javne. Če je v teh pogodbah kaj narobe in kar je razlog pri zamudi pri delitvi cepiva, naj se to popravi,” je pozval premier in opozoril, da je to treba storiti pravočasno. “Še vedno menim, da je bila odločitev, da se gre v skupne nabave cepiv dobra,” je poudaril, saj imamo po njegovih besedah Evropsko unijo za to, “da rešuje situacije, v katerih smo skupaj močnejši kot če bi delovali posamično, vendar pa je treba principe in dogovore dejansko spoštovati.”

Svoj nagovor je Janša zaključil s tem, da Slovenija prevzema predsedstvo Sveta EU v drugi polovici letošnjega leta in da se pripravljamo, da bomo v bolj optimističnem ozračju gradili okrevanje Evropske unije po pandemiji. Premier je ponovno dejal, da se z današnjimi pogovori in pozivom želimo izogniti neki novi možni politični krizi, “ki bo zagotovo nastala, če bomo junija prišli v situacijo, ko bo polovica držav članic EU imela precepljenost, ki bo epidemijo zaustavljala, druga polovica pa te precepljenosti ne bo dosegala.” “Pozdravljamo vse napore predsednice Evropske komisije in predsednika Evropskega sveta, da se ta situacija popravi in da je naše opozorilo pravočasno,” je še dejal.

Razlike med državami glede precepljenosti očitne
“Vedno smo verjeli v evropsko solidarnost,”
je zatrdil bolgarski predsednik vlade Bojko Borisov in dodal, da je očitno, da je bila praksa drugačna. “Države so pozvali tudi, naj ne kupujejo nobenih ruskih ali kitajskih cepiv,” je še dodal kritično. Ursula von der Leyen in Michel sta po njegovem prepričanju dobro opravila svoje delo, a je v verigi nato prišlo do nepravične razporeditve. “Medtem, ko bodo imele nekatere države maja čredno imuniteto, druge še čakajo na cepiva.” Češki premier Andrej Babiš je spomnil, da je bil cilj vseh do poletja cepiti 70 odstotkov prebivalstva EU. Vendar pa to trenutno ni zagotovljeno. Babiš je v prihodnjih dneh napovedal morebitno video konferenco z Von der Leynovo, da pride do korekcij pri distribuciji cepiv.

Foto: epa

Kurz: “V EU moramo stopiti skupaj in skupaj rešiti problem”
“Kot EU moramo najti rešitev. Originalni predlog Komisije je bil, da se cepiva dobavi glede na število prebivalstva v posamezni državi članici,” je poudaril kancler Kurz in dodal, da te neenakosti ne more zagovarjati prav nihče. “Če se razlike povečajo ali ostanejo velike, bo to postal problem,” je prepričan Kurz. “Če so cepljeni trije ali šest odstotkov, to nikogar ne moti. A če gre za 40 ali 80 odstotkov, je velika razlika v smislu gospodarstva, turizma in še veliko več. Ostati moramo enotni”, je dejal po poročanju avstrijskega Kurierja in še enkrat ponovil: “V EU moramo stopiti skupaj in skupaj rešiti problem.”

Predsednik slovenske vlade je odgovarjal tudi na novinarska vprašanja, pri čemer je izpostavil, da so se predsedniki vlad danes sestali, ker obstajajo izzivi, ki jih lahko posamične države bolje obvladujejo same in ker so izzivi, ki jih lahko bolj obvladujemo skupaj. “Ko gre za pandemijo, to pomeni, da se bolezen dogaja na celem svetu in bi bilo najboljše, da bi se s tem soočili skupaj, a svet še ni tako organiziran, da bi bilo to možno. Je pa prav, da je Evropska unija iskala skupne rešitve, preko skupnih naročil za cepiva, v izvedbi pa je prišlo do napak in te napake je treba popraviti,” je dejal premier.

Foto: Twitter

Na vprašanje, kako lahko korektivni mehanizem dejansko deluje, ne da bi povzročil novih napetosti, pa je po besedah predsednika vlade odgovor v dodatnih količinah 14 milijonov dodatnih doz cepiva, ki jih je Evropska komisija že zagotovila, “in to je velik korak v pravo smer.” Prav tako je dejal, da lahko s skupnimi napori Evropska unija do konca junija zagotovi še dodatne nabave, najmanj 50- 60 milijonov dodatnih doz, “in s temi količinami se lahko princip delitve izravna, s čimer pa lahko vsi Evropejci konec junija računamo, da bo epidemija uspešno zaustavljena in da bo pred nami normalno poletje.”

“So države, ki so boljše in bodo zagotovo prej zagotovile precepljenosti, kot je Izrael, a Izrael je samo eden. Izrael se je tudi ustrezno organiziral, prav tako pravočasno, pravo vprašanje za članice EU pa je, ali bi lahko kakšna posamična država, če bi šla sama na to pot, bila bistveno bolj uspešna. Odgovor na vprašanje je da, a v seštevku kot EU bi bili zagotovo manj uspešni na koncu te poti. Ocene in bilance pa bomo delali, ko bo epidemija premagana,” je še navedel premier in zaključil, da je problem, na katerega danes opozarjajo voditelji in na katerega je prvi opozoril avstrijski kancler, rešljiv brez večjih konkretnih posledic. “Če bi se ga zavedali šele čez dva meseca, pa bi to lahko eskaliralo v ne tako majhno politično krizo v Evropi,” je prepričan Janša.

Nina Žoher