fbpx

Premier Janez Janša v Bruslju: Ukrajino moramo podpreti s humanitarno, ekonomsko in vojaško pomočjo

Premier Janša v Bruslju

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je v Bruslju sklical zasedanje evropskih voditeljev na temo varnostne situacije na rusko-ukrajinski meji, predvsem o zadnjem razvoju dogodkov in o usklajevanju dialoga z Rusijo in hkrati podpiranja Ukrajine ob spoštovanju mednarodnega prava.

Premier je dejal, da je potrebno ukrajinsko vlado in ljudi podpreti tako s humanitarno, ekonomsko kot tudi vojaško pomočjo, da se morajo pa prav tako odločiti o sankcijah proti ruskim oblastem, s katerimi morajo plačati ceno za svoje dejanje in da sankcije ne smejo biti mile, kot so bile ob napadu na Gruzijo ter zavzetju Krima. Kot tretje je izpostavil prihodnjo evropsko perspektivo Ukrajine, ki naj bi se izvedla najkasneje do leta 2030. V ta namen je premier Janez Janša skupaj s poljskim predsednikom vlade podpisal pismo, ki sta ga naslovila na kolege in predsednika Evropskega sveta, v katerem predlagata osti pristop glede širitve tudi glede Gruzije, Moldavije in Zahodnega Balkana. “Iz zgodovine zadnjih desetletij se moramo naučiti, da če se prostor demokracije, svoboščin, spoštovanja človekovih pravic in vladavine prava ne širi, se širi nekdo drug. Nekaj se moramo naučiti iz zgodovine, sicer bomo plačali visoko ceno,” je bil jasen premier.

Zaradi trenutnega dogajanja sta bila podpisnika omenjenega pisma le dva, naj bi se pa tudi predstavniki Baltskih držav in srednje Evrope s predlogom strinjali in predlog podprli. Predsednik vlade Janez Janša meni, da so za Rusijo tudi najbolj resne sankcije primerne, saj nič ne odtehta človeških življenj. Glede tega, zakaj sankcije niso bile že sprejete, je premier odvrnil, da je po njegovem vedenju ta paket sankcij res velik in EU koordinira ta paket z zavezniki v ZDA in po svetu.

Foto: sta

Premier je kot zmago Zahoda uvidel v organizaciji svoje obrambe v okviru Nata, z namenom preprečevanja širjenja komunističnega režima po Zahodni Evropi. “Ključna zmaga pa se je zgodila skozi sistem, ki ga je Zahodna Evropa ustvarila in zaradi katerega so ljudje prebegnili z Vzhoda na Zahod. To je bil poraz sovjetskega režima. In prav tega se boji Putin in to se bo zgodilo, ko bodo ljudje primerjali življenjski standard v svobodni Ukrajini z življenjskim standardom v Rusiji,” je še povedal premier.

Premier upa, da je Ukrajina pripravljena, Putin je težek pogajalec
Če ga skrbi varnost vodstva države oziroma predsednika, je premier na to dejal, da upa, da so pripravljeni in spomnil, da je imela Slovenija pred 30 leti podobno situacijo “vemo, kako se počutijo v tem trenutku, zato o solidarnosti z Ukrajino govorimo nekoliko drugače kot drugi, ki nimajo podobnih zgodovinskih izkušenj. Upamo, da bodo ostali varni, da bodo preživeli in da bodo zmagali in naredili bomo vse, kar je v naši moči, da jim bomo pomagali”, je ob tem dodal premier. Na vprašanje, ali se je francoski predsednik Macron nedavno zaman pogajal s Putinom, pa je premier dejal, da se je vedno dobro pogajati, “ker vse je boljše kot vojna, toda premagati Vladimirja Putina v pogajanjih je dokaj pobožno mišljenje, kajti ko greš v Moskvo, je treba vedeti, da bo vedno prišlo do razlike med besedami in dejanji”.

Tanja Brkič