fbpx

Premier Janša Bratuškovi: Vi ste se drago zadolževali in reševali tajkunske banke; sedaj se država poceni zadolžuje, denar gre neposredno ljudem!

Predsednik vlade Janez Jansa (Foto: STA)

Vi ste si izposojali z obrestno mero po 5 do 7 odstotkov, poleg tega niste želeli sprejeti poceni denarja iz evropskega mehanizma za reševanje bank. Ves denar za sanacijo bank ste obesili na pleča slovenskih davkoplačevalcev in prihodnjih rodov,” je premier Janez Janša odgovoril na poslansko vprašanje Alenke Bratušek in dodal, da je šel izposojeni denar za reševanje bank, tudi tajkunskih, sedaj pa gre neposredno ljudem in za reševanje gospodarstva.

Na seji DZ je danes Alenka Bratušek prva postavila vprašanje predsedniku vlade Janezu Janši. Pričela je z besedami, češ da se z novim zadolževanjem ne krši samo človekovih pravic tistih, ki morajo sedaj prekomerno plačevati, ampak tudi človekove pravice prihodnjih generacij, tudi še nerojenih. “Tako je zapisal Janša pred leti,” je pojasnila in dodala: “Danes ko vlado vodite vi, je država zadolžena kot še nikoli.” 82,5 odstotka BDP, nekaj več kot 36 milijard evrov je po njenih besedah znašal javni dolg konec lanskega leta. “Vsak Slovenec je zadolžen za več kot 18 tisoč evrov, to so podatki, to so dejstva,” je poudarila predsednica stranke SAB. “Kaj se je premenilo, da danes to ni več tak problem, kot je bil pred leti,” je vprašala. “Za nami je težko leto, ki ga je zaznamoval virus. So bili vsi ukrepi pravi in učinkoviti? Bi lahko stvari naredili bolje? Ste se kdaj vprašali, kaj ste naredili narobe, da smo imeli najvišjo umrljivost, da so naše šole ostale najdlje zaprte? Kaj je šlo narobe, so bili rezultati takšni, kot ste jih predvidevali? Kaj je šlo narobe, da je Slovenija pri drugem valu popolnoma zavozila in kaj bo drugače, če se bo zgodil še tretji val?” Vse to je Bratuškova očitala aktualni vladi.

Denar, ki si ga je sposodila vlada Alenke Bratušek, šel v tajkunske banke, sedaj gre k ljudem in v gospodarstvo
Kaj se je spremenilo od časa navedenega citata,” je pričel z odgovorom Janša: “Spremenile so se obrestne mere in spremenilo se je mednarodno in domače okolje. Druga stvar, ki se je spremenila, pa je to, da je šel denar, ki smo si ga mi sposodili v lanskem letu, ljudem in gospodarstvu, za ohranitev delovnih mest. Denar, ki ste so ga izposodili vi, pa je šel za reševanje bank, med njimi tudi dveh tajkunskih bank, v kateri ste dali pol milijarde evrov zato da se tisti, ki bi takrat morali iti v stečaj, če bi bil ta dolg izterjan, danes vozijo z jahtami, Porscheji in si kupujejo vile po Ljubljani. V lanskem letu se Slovenija ni zadolžila nadpovprečno, zadolžili smo se tudi zelo poceni in izdali celo obveznice z negativno obrestno mero, kar pomeni, da bodo davkoplačevalci vrnili manj, kot smo si izposodili,” je še pojasnil. “Vi ste si izposojali z obrestno mero po 5 do 7 odstotkov, poleg tega niste želeli sprejeti poceni denarja iz evropskega mehanizma za reševanje bank. Ves denar za sanacijo bank ste obesili na pleča slovenskih davkoplačevalcev in prihodnjih rodov,” je še očital Bratuškovi.

Foto: STA

Bratuškova je še enkrat vprašala, kaj bo v prihodnosti drugače in Janši očitala, da se obrača nazaj, namesto da bi govoril o prihodnosti. Janša je odgovoril, da zgolj odgovarja na vprašanja. “Če se vprašanja nanašajo na preteklost in se začne s citatom iz preteklosti, imam verjetno pravico na to odgovarjati,” je dejal. Pojasnil je, da kar se tiče zaprtja šol, lahko vsak pokaže svoj graf. Dejstvo je, da Slovenija ni imela najdlje zaprtih šol v Evropi, že sosednja Italija je imela šole zaprte bistveno dlje, so pa pač različni pristopi. V Sloveniji ni bil izgubljen niti en šolski dan, ker se je ministrstvo za šolstvo organiziralo, da so se lahko otroci in dijaki šolali na daljavo. Šolsko leto ni izgubljeno, da se ga pa tudi podaljšati, če bi bilo treba. “Kar se tiče mrtvih, vsak, ki je umrl je preveč, vsako smrt absolutno obžalujem. Zadnje dni imamo število mrtvih okoli 10 ljudi na dan, kar je veliko. Ampak Nemčija z bistveno boljšim zdravstvenim sistemom jih ima med 500 in 600 na dan,” je poudaril. Dodal je še, da bodo statistike nekaj veljale takrat, ko bo epidemije konec, upajmo da bo to kmalu. In takrat se bodo stvari lahko preverjale. “Tudi ne drži, da v Sloveniji največ ljudi umre, od ljudi ki zbolijo, jih slovensko zdravstvo pozdravi več, kot nemško zdravstvo,” je pojasnil. “In je to govorjenje žalitev za tiste, ki se trudijo noč in dan.

Jelinčič bi odprl gostilne, epidemiološke razmere tega ne dopuščajo
Zmago Jelinčič Plemeniti
je pričel govor v svojem stilu in dejal: “Skrajni čas je, da se odprejo gostinski lokali.” Več kot štiri mesece je namreč vse zaprto, gostinci so obupani, ljudje so nervozni, rabijo druženje. Gostinstvo spada med eno najbolj prizadetih gospodarskih panog v Sloveniji, smiselno je in pomembno, da se te zadeve odprejo in revitalizirajo. Vsi lokali so upoštevali ukrepe, prav tako tudi gosti, se je Jelinčič spomnil na vmesni čas, ko so bili gostinski časi odprti in opozoril, da se tam nihče ni okužil. Sedaj pa se ljudje zbirajo po garažah in ne upoštevajo nobenih omejitev. “Naj se najprej odprejo terase, recimo do 21. ure. Omejitev gibanja pa naj se prestavi vsaj na 22. uro,” je predlagal in opomnil, da naj se ob tem seveda upošteva  vse higienske ukrepe, ohranjanje razdalje itd. in ohrani naj se tudi prepoved druženja za šankom. “Treba je opozoriti še na en smisel, in sicer to, da sedaj gostinci ne smejo prodajati alkohola. Ne vem zakaj, to je kot prohibicija v dvajsetih letih v Združenih državah. Tudi to je treba urediti. V restavracijah se že tako družijo ljudje, ki so iz istega mehurčka,” je še opomnil.

Predsednik SNS Zmago Jelinčič. (Foto: Posnetek zaslona)

Ne poznam države v Evropi, ki bi imela približno podobno število okužb na dan in bi imela ob tem odprte gostinske lokale,” je odgovoril Janša. “Je pa res da je ta panoga med najbolj prizadetimi in razumemo to situacijo,” je priznal a poudaril, da je treba pri tem stanju tehtati kaj je prioriteta. Virus se ne širi sam, širi se s stiki, omejevanje stikov pa pač pomeni omejevanje širjenje virusa. Ko tehtamo med šolami in gostilnami, običajno pretehtajo šole. Se pa računa, da bi se terase odpirale postopoma v boljših regijah, recimo na Obali – žal pa je danes tam slika štirikrat slabša od recimo Posavja. Od nas je odvisno, kako hitro se bodo terase in gostilne odprle. Smo v stagnaciji, pri izhodu iz drugega vala, prisotne so druge verzije virusa, zato ni rečeno, da bodo gostilne odprte do konca leta – tudi če se bodo odprle. “Neka tveganja v smer  prehitrega odpiranja niso na mestu,” je opozoril premier. Jelinčič je spomnil, da je Hrvaška danes odprla terase, v Srbiji je tudi odprto. “V Bosni je več ali manj odprto vse, v Italiji gre za postopno odpiranje in lokali so odprti do 18. ure. Ljudje so vedno bolj živčni, zadeve eskalirajo na različne načine in tudi to je treba upoštevati. Vsaj tiste lokale na prostem bi lahko sprostili,” je predlagal prvak stranke SNS. “Države ki ste jih omenjali, imajo število okužb na dan pod dvesto, Hrvaška celo pod sto, če je statistika prava, kar pomeni da je virus redek in tveganje je manjše,” mu je Janša odgovoril. Pri nas je okužb še vedno med 700 in 800 na dan. Tudi Češka je okoli novega leta odpirala lokale, danes pa imajo izredno stanje in so na pomoč morali klicati vojsko. “Naredimo vse, da bomo prišli na rumeno, takrat lahko računamo, da se bodo začele sproščati take stvari. Pred tem bi bilo tako početje nerazumno, ne poznam epidemiologa, ki bi to podprl,” je premier še pripomnil.

Padec BDP manjši od napovedi
Marjan Šarec
je spomnil, da je 25. maja 2020 premier dejal, da če se epidemija eventualno ponovi, lahko špekuliramo, kakšne ukrepe bo treba še sprejemati in kakšna bo nova finančna normalnost. Delamo na tem, da se to ne bi zgodilo, je takrat dejal Janša, no, pa se je zgodilo: “Moje vprašanje je, ali vlada načrtuje v prihodnje kakšne reze v prejemke ljudi torej tako imenovano varčevanje in kdaj.”

“Tega ne načrtujemo, načrtujemo okrevanje,” je odgovoril Janša. Lahko rečemo, da se je makroekonomsko leto 2020 v Sloveniji končalo bistveno bolje od napovedi iz maja in bolje od napovedi Evropske komisije. Napovedan je bil 7,1 odstotni padec BDP, uradni podatek je 5,5 odstoten, torej 20 odstotkov bolje od napovedi, kljub hudemu drugemu valu. Tudi drugje so imeli drugi val hujši tam, kjer so bolje prišli skozi pri prvem, ker ljudje niso verjeli v resnost stanja. Brezposelnost v letu 2020 se je povečala za en odstotek. Januarja se brezposelnost dvigne vsako leto, februarja pa je padla, v velikem meri tudi zaradi ukrepov. Računamo, da bo okrevanje hitrejše. V prejšnjem letu je Slovenija imela najhitrejšo rast gradbeništva v Evropi. “Ne zato, ker bi bili tako zelo dobri, bolj zato, ker v prejšnjih letih niste ravno veliko gradili. Denar ste raje vlagali na Metelkovo in v Rog. Pred nami je še tretji val epidemije, ampak računamo, da bomo ta padec iz lanskega leta nadoknadili. Boljši bomo, kot je bilo napovedano,” je napovedal Janša.

Vaše številke niso točne in upam, da rezov res ne načrtujete,” je dejal Šarec in navedel nekaj podatkov, ki naj bi jih posredoval Fiskalni svet, Janša pa je odvrnil, da so vse agencije ocenile bonitetne ocene v Sloveniji za dobre ali stabilne, ali pa so jih še izboljšale. Slovenija je lani izdala prvič v zgodovini šestdesetletno obveznico in obveznico z negativno obrestno mero. “Pokažite mi koga, ki je dobil cenejši denar na trgu doslej v zgodovini te države. Tudi jaz lahko primerjam, brezposelnost je bila decembra 2020 nižja kot decembra 2019, ko ste bili vi na vladi in ni bilo epidemije. Ampak ta podatek nič ne pove, ker je sezonski. Tako primerjanje je le zavajanje,” je opozoril in pojasnil, da se bo naredilo vse, da bo število delovno aktivnih v Sloveniji zraslo.

Foto: STA

Zadnja je spraševala še poslanka Anja Bah Žibert. “Potekalo bo že drugo leto odkar se spopada svet s pandemijo,” je dejala in spomnila, da je lani podpredsednica vlade Alenka Bratušek povedala, da na področju zdravstva niso naredili nič. Danes pa govorijo o številu mrtvih, slabih ukrepih, o zadolževanju. “Letos imamo cepivo, želela bi si, da gremo čez krizo skupaj, s sodelovanjem. A bolj kot sodelovanje, vidimo metanje polen pod noge. Kako ocenjujete dosedanji spopad Slovenije z epidemijo in ali načrtujete še kakšne ukrepe,” je vprašala.

Bog pomagaj državi, kjer se lahko na čelu vlade znajde človek, ki ne loči kaj  je to primerjava mesec mesec in primerjava leto leto, ko gre za brezposelnost. To je četrti razred osnovne šole,” je Janša pripomnil še na nekaj vmesnih komentarjev Marjana Šarca. Kar se tiče ukrepov, je dejal, da načrtujejo poleg tega kar predvideva semafor sproščanja, tudi dodatno oceno – s tem se ukvarja zdaj stroka – morebitnih alternativ pri ukrepih, ker na določenih področjih zaradi ukrepov dejansko nastaja tudi škoda. Recimo srednje šole, dijaki že mesece niso bili v šoli in stroka sedaj preverja, ali je kje drugje možno zmanjšati stike, da bi lahko odprli srednje šole. “Ob morebitnem hitrem širjenju nevarnejših sevov virusa se pojavlja dilema, ali glede na semafor zmanjševati rizične stike, ali pa za določen čas dejansko ustaviti javno življenje. Stanje s kapacitetami v zdravstvenem sistemu imamo trenutno ugodno, a to se lahko spet spremeni,” je še opozoril.

Sara Bertoncelj