fbpx

Premier Janša napovedal, da bo vlada še danes sprejela uredbo in določila najvišjo ceno goriv na črpalkah

Predsednik vlade Janez Janša. (Foto: KPV)

Maloprodajne cene naftnih derivatov bodo od torka v Sloveniji regulirane, je danes v DZ povedal premier Janez Janša. Sledile bodo povprečju cen v zadnjih sedmih dneh, ustrezno uredbo pa bo vlada sprejela še danes. “Sistemski ukrepi so tisti, ki na dolgi rok rešujejo neko situacijo, a kolikor vem, v Sloveniji nimamo vrelcev nafte, ki čakajo, da jih začnemo črpat,” je premier odgovoril poslanki Janji Sluga, ki je vladi očitala, da ni sprejela niti enega sistemskega ukrepa za zajezitev cen energentov. “Trošarine smo postavili na najnižjo možno stopnjo. Za kurilno olje smo zamrznili maržo. Iz blagovnih rezerv bomo intervenirali, ko bo derivatov primanjkovalo. Maloprodajne cene bodo od jutri naprej regulirane,” je poudaril Janša, ki je na seji DZ odgovarjal tudi na vprašanja poslanca Branka Grimsa in Zmaga Jelinčiča.

Predsednik vlade Janez Janša je v odgovoru na vprašanje nepovezane poslanke Janje Sluga, ki je poudarila, da cene energentov naraščajo že od septembra, od takrat pa vlada ni sprejela niti enega sistemskega ukrepa za njihovo zajezitev, dejal, da se v tem trenutku sprejemajo interventni ukrepi, katerih obseg je določila Evropska komisija, ne pa sistemski. “Sistemski ukrepi so tisti, ki na dolgi rok rešujejo neko situacijo, a kolikor vem, v Sloveniji nimamo vrelcev nafte, ki čakajo, da jih začnemo črpat,” je dejal.

Na besede, da se vlada na rast cen ne odziva, je premier spomnil na pred kratkim sprejeti zakon, ki prinaša dodatek za blažitev energetske blaginje za določene skupine prebivalcev, medtem ko vsi odjemalci v teh dneh prejemajo nižje položnice za električno energijo. “Vlada je zamrznila plačevanje omrežnine in še nekaterih drugih dajatev, zato je strošek za ljudi bistveno manjši in bo tako še nekaj čas ostalo,” je zatrdil. Glede naftnih derivatov pa je dejal, da če se bo povzročala taka panika, kot smo jo lahko opazovali prejšnji teden, ko so si nekateri v pričakovanju zvišanja cen delali zaloge, potem zalog ne bo nikoli dovolj. “A panika ni potrebna, naftnih derivatov je na svetu dovolj,” je zatrdil. Na trgu sicer res prihaja do motenj zaradi ruske agresije na Ukrajino, vendar ruska nafta predstavlja 12 odstotkov ponudbe na svetovnem trgu, kar je mogoče zelo hitro nadomestiti.

Premier je še zatrdil, da vlada špekulacij na trgu naftnih derivatov ne bo dopustila. “Danes bo vlada sprejela uredbo, s katero bo določila najvišje cene naftnih derivatov na črpalkah,” je napovedal. Od torka naprej bodo tako te cene regulirane, in sicer bodo sledile nekemu povprečju cen v zadnjih sedmih dneh, ki se izračunava na podlagi evropske metodologije, je dejal. Te cene sicer ne bodo smele biti bistveno nižje kot v sosednjih državah.

V Ukrajini se borijo za varnost in blaginjo celotne Evrope
“Vojna v Ukrajini se bo končala, ko bo ta država sama s pomočjo, ki jo prejema, dovolj močna, da bo zaustavila prodor ruskih enot, šele takrat bodo stekla resna pogajanja,”
je danes v DZ dejal premier in dodal, da je zato treba Ukrajini pomagati, saj se tam dejansko borijo za varnost in blaginjo celotne Evrope. Poslanca SDS-a Branka Grimsa je med drugim zanimalo, kako sta Slovenija in Evropska unija pripravljeni na varnostne, energetske in politične spremembe po ruski agresiji na Ukrajino. Janša je ocenil, da dogajanje v Ukrajini ni le vojna, temveč se dogaja etično čiščenje priobalnih mest ob Črnem morju. Razmere je primerjal s tistimi med vojno v Bosni in Hercegovini.
Če bo Rusija šla naprej, se bo vzpostavila nova železna zavesa z vsemi varnostnimi in ekonomskimi posledicami,” je opozoril. Glede varnostnih razmer je povedal, da varnost lahko zagotavljamo na dva načina, in sicer tako da krepimo lastno moč in da skušamo zmanjšati tveganja iz okolice. Ob tem je dodal, da oboje počnemo. Janša je še ocenil, da se je v preteklosti za vojsko namenjalo premalo, kar se skuša zdaj popraviti. “Zdaj, ko grmi v okolici, se zavedamo, kako tragično resne so bile v preteklih letih ocene o nepripravljenosti Slovenske vojske,” je dejal.

Foto: zajetje zaslona

Izrazoslovje ni primerno, so pa to problemi, ki jih ljudje čutijo
Predsednik stranke SNS Zmago Jelinčič Plemeniti je bil mnenja, da se v času Ukrajine pozablja na veliko primerov agresije v Sloveniji. Janšo je zato med drugim vprašal, kdaj se bo vlada lotila reševanja kaznivih dejanj, ki naj bi jih bili deležni prebivalci jugovzhodne Slovenije. Naštel je nekaj primerov agresij, do katerih prihaja znotraj RS, predvsem v JV delu Slovenije. S svojimi vprašanji si je prislužil opomin predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča, poslanka Levice Nataša Sukić pa je predlagala, naj premier sploh ne odgovarja, saj DZ ni prostor za sovražni govor. Premier je odgovoril, da izrazoslovje ni primerno, so pa to problemi, ki jih ljudje čutijo. V nadaljevanju svojega odgovora je povedal, da priseljenci iz dela nekdanje Jugoslavije večinoma prihajajo v našo državo na povabilo podjetnikov, ker primanjkuje delovane sile – v Sloveniji se za marsikatero delo noče poprijeti. Glede kaznivih dejanj med romskimi prebivalci na jugovzhodu države je opomnil, da je posebna vladna skupina naslovila tudi to vprašanje – tovrstnih kaznivih dejanj je denimo v občini Kočevje sedaj manj za približno tretjino. Vendar pa bi bilo treba odpravljati vzroke, ne le posledic, je poudaril. Pojasnil je tudi, da nekatere romske družine otrok ne pošiljajo v osnovno šolo, čeprav je ta obvezna, kljub temu pa prejemajo vse socialne prejemke. “To začetno fazo socializacije bo treba vzeti resno, sicer se bomo večno ukvarjali s temi problemi in jih na nek način sami omogočali,” je poudaril in tudi izrazil zadovoljstvo z učinki zakonodaje, po kateri ni več mogoče, da imajo številni priseljenci prijavljeno prebivališče na enem samem naslovu.

Sara Bertoncelj