Iz Kabineta predsednika vlade Janeza Janše so vsem predsednikom in predsednicama parlamentarnih strank posredovali predlog sporazuma političnih strank in predstavnikov narodnosti v Državnem zboru Republike Slovenije o sodelovanju pri oblikovanju odgovorov na temeljne razvojne izzive v obdobju 2021–2022. Politične stranke in predstavnika narodnosti v Državnem zboru Republike Slovenije bi s podpisom sporazuma izrazile voljo in namero, da navedene naloge in cilje sooblikujejo skupaj, ne glede na to, ali so posamezne politične stranke v koaliciji ali opoziciji. Politične stranke in predstavnika narodnosti v Državnem zboru Republike Slovenije, bi s tem namenom sprejeli tudi pravila o vplivu in odgovornosti.
Vsem predsednikom in predsednicama parlamentarnih strank, torej LMŠ, SD, SMC, Levica, NSI, SAB, DeSUS, SNS in poslancema narodnih skupnosti, so iz kabineta predsednika vlade Janeza Janše posredovali predlog sporazuma političnih strank in predstavnikov narodnosti v Državnem zboru Republike Slovenije, o sodelovanju pri oblikovanju odgovorov na temeljne razvojne izzive v obdobju 2021–2022. Politične stranke in predstavnika narodnosti v Državnem zboru Republike Slovenije bi omenjeni sporazum sklenile z zavedanjem, da je Republika Slovenija pred eno najzahtevnejših nalog – oblikovanja izhodne strategije iz časa epidemije, za kar ima na razpolago znatna sredstva EU; da je pred nami pomembno obdobje predsedovanja Svetu EU v času poteka konference o prihodnosti Evrope; da je nujno treba izpeljati nekatere sistemske reforme, ki so potrebne za ohranjanje in krepitev konkurenčnosti kot pogojem za večjo blaginjo Republike Slovenije in so v skupnem interesu vseh državljank in državljanov ter vseh parlamentarnih strank v Sloveniji.
V ta namen politične stranke in predstavnika narodnosti v DZ RS, skupno sprejemajo naslednja pravila o vplivu in odgovornosti, in sicer podpisnice sporazuma soglašajo, da je v času po epidemiji covida-19 za ponovni zagon gospodarstva in normalizacijo družbenega življenja, izvedbo nekaterih strukturnih reform ter uspešno izvedbo predsedovanja Svetu EU nujno potrebno sodelovanje vseh političnih strank in obeh poslancev narodnosti v DZ RS.
Podpis sporazuma nobene od strank podpisnic ne zavezuje k vnaprejšnjemu soglasju k posamičnim zakonskim predlogom. Ta sporazum v ničemer ne vpliva na ustaljene postopke delovanja koalicije. Ti postopki v smislu usklajevanja posameznih zakonskih besedil iz normativnega programa potekajo samostojno med upravičenimi predlagatelji in koalicijo.
Vlada bo vsem podpisnicam v roku 30 dni predložila konkreten časovno določen normativni program
Vsem podpisnicam sporazuma bo Vlada Republike Slovenije v tridesetih dneh po podpisu sporazuma predložila konkreten, časovno določen normativni program aktivnosti vlade za tekoče leto oziroma v letu 2022 do konca mandata. V sedmih dneh po predloženem normativnem programu bodo opozicijske podpisnice sporazuma in poslanca narodnosti državnemu sekretarju v Kabinetu predsednika vlade, pristojnemu za sodelovanje vlade z DZ RS sporočile, pri katerih zakonih, predvidenih v normativnem programu, želijo sodelovati.
Tako določeni zakoni bodo predmet usklajevanja med posameznim predlagateljem zakona in opozicijskimi podpisnicami sporazuma in poslancema narodnosti. Opozicijske podpisnice sporazuma in poslanca narodnosti bodo razpravljali in se usklajevali o vsakem predlogu zakona posebej pred uradnim vladnim postopkom.
Pristojni predlagatelj zakona bo po podpisu tega sporazuma vsak predlog zakona iz normativnega programa, ki bo predmet usklajevanja, poslal državnemu sekretarju, ta pa nemudoma opozicijskim podpisnicam sporazuma in poslancema narodnosti. Če bo katera koli od opozicijskih podpisnic sporazuma ali poslanca narodnosti imela pripombe k besedilu zakona, bo lahko v petih dneh zahtevala usklajevalni sestanek s pristojnim predlagateljem zakona. Svojo zahtevo bo poslala državnemu sekretarju, usklajevalni sestanek pa bo sklical državni sekretar v petih dneh. Opozicijske podpisnice sporazuma in poslanca narodnosti se obvezujejo, da v času od prejema zakona do konca usklajevalnega sestanka besedila in rešitev v zakonu ne bodo komentirali v javnosti niti jih kakor koli razširjali izven poslanske skupine.
Se bodo tokrat v levi opoziciji odločili za sodelovanje?
Cilj usklajevalnega sestanka bo dogovor o ciljih in bistvenih rešitvah v predlogu zakona ter morebitna podpora opozicijskih podpisnic sporazuma ali posamezne opozicijske stranke ali poslancev narodnosti zakonu. Če dogovor po usklajevalnem sestanku ni dosežen in se vlada odloči, da bo zakon kljub temu vložila v parlamentarni postopek, imajo opozicijske podpisnice sporazuma ali poslanca narodnosti, ki so zakonu nasprotovali, možnost javno pojasniti svoja stališča glede vsebine zakona. Vsaka od opozicijskih podpisnic sporazuma in poslanca narodnosti sami odločajo, kdo jih bo zastopal na usklajevalnih sestankih o posamičnih predlogih zakonov.
Opozicijske podpisnice sporazuma se bodo trudile, da bodo njihove poslanske skupine v DZ RS podprle usklajene rešitve predlogov zakonov. Stranke, podpisnice sporazuma, ustanovijo Partnerski svet kot posvetovalni organ, v katerem sodelujejo predsedniki strank podpisnic sporazuma in predstavnika narodnosti. Partnerski svet se sestane na predlog katere koli podpisnice sporazuma oziroma poslancev narodnosti.
Podpisniki sporazuma zahtevo za sklic Partnerskega sveta pošljejo državnemu sekretarju. Partnerski svet skliče in vodi predsednik vlade. Na seje Partnerskega sveta so vabljeni tudi predsednik DZ RS in po potrebi predstavniki pristojnega vladnega resorja. Vsaka od opozicijskih podpisnic sporazuma ali poslanca narodnosti lahko kadar koli državnemu sekretarju in drugim podpisnikom sporazuma sporoči, da odstopa od sporazuma, ter za to odločitev navede razloge. Enako možnost ima tudi koalicija kot celota. Če ne pride do poskusov pomiritve in dogovora, ki ga organizira državni sekretar, se šteje, da je po treh dneh stranka podpisnica sporazuma dokončno odstopila od sporazuma.
Vir: Kabinet predsednika vlade