fbpx

Premier Janša: Naš cilj je, da v petih letih pridemo med pet najbolj digitaliziranih držav v Evropi!

Foto: Vlada RS

“Naš cilj je, da bo Slovenija po 5 letih na digitalnem indeksu med prvimi petimi državami,” je povedal premier Janez Janša. Kot cilj je izpostavil omogočanje doslednega izvajanja temeljnega načela vitke države.

Predsednik vlade Janez Janša se je danes udeležil 1. seje Strateškega sveta za digitalizacijo. Na seji so članice in člani Strateškega sveta za digitalizacijo spregovorili o ciljih sveta, o časovnici in organizaciji dela, prav tako pa so že predstavili nekatere vsebinske predloge. Uvodoma se je predsednik vlade Janez Janša zahvalil za udeležbo in pripravljenost članic in članov za sodelovanje v strateškem svetu. Kot je povedal premier, v strateškem svetu za digitalizacijo niso zbrani predstavniki vladnih ministrstev, vladnih služb oziroma javnih institucij, vsaj večinoma ne, “ker želimo, da je to telo, ki bo pripravilo predloge, brez tega, da se obremenjuje s tem, kako bo potem treba to delati in uresničevati.” “Tudi v neposrednih vladnih strukturah ni veliko ljudi, ki bi bili sposobni sami odgovoriti na ta izziv,” je ocenil premier in članom strateškega sveta zagotovil, da karkoli bodo potrebovali za svoje učinkovito delo, bodo tudi dobili.

V nadaljevanju je predsednik vlade Janez Janša podal nekaj splošnih ugotovitev o tem, kje se Slovenija nahaja v smislu digitalizacije. “Ena od težav digitalizacije je ta, da imamo primerjalno gledano z drugimi državami članicami EU zelo majhen delež prebivalstva, ki vidi pozitivno plat tehnologije in tehnološkega razvoja,” je dejal premier in dodal, da je ta skepsa v Sloveniji presenetljivo velika. “Dokler nisem videl podatkov, si tega na ta način nisem predstavljal, vendar pa ta skepsa vpliva na vse ostalo, kajti, če ne verjameš, da ti bo nekaj pomagalo, ne delaš na tem, da se to razvije. Tukaj je izziv ne za članice in člane sveta, ampak za vse ostale usmerjevalce družbenega razvoja in javne klime izjemno velik,” je dejal premier in dodal, da smo po DESI indeksu pod povprečjem Evropske unije. “Večina držav je boljših od nas, ne zaostajamo pa tako veliko, saj smo na 16. mestu. Še najbolj zaostajamo pri upravnih storitvah, kajti samo 5% le-teh se opravlja elektronsko, gospodarstvo je za odstotek boljše, manjka pa specializirani kader,” je dejal predsednik vlade Janez Janša. Prav tako je ocenil, da ima javna uprava v smislu digitalizacije velik problem zaradi plačnih razredov in kolektivnih pogodb, zaradi česar ni mogoče najbolj iskane in kakovostne kadre najbolj kvalitetno plačati.

Odpor do sprememb
Če pogledamo še ostale težave zaradi zakona o upravnem postopku in tudi iz njega izhajajočih podzakonskih aktov, imamo težave pri izvedbi postopkov na način, da ljudem ne bi bilo treba hoditi na upravna okenca,” je povedal premier in nadaljeval, da je problematično tudi, da se v večjih gospodarskih in drugih sistemih srečujemo z odporom do sprememb. “Če kaj, potem digitalizacija prinaša večjo preglednost, večjo možnost do dostopa informacij v realnem času, kar za sabo potegne tudi odgovornost, in to, da se vidi, kdo je kaj naredil, kdaj in kako, in glede na to, da se na ta način odgovornost individualizira, je to problem za vse tiste, ki imajo tudi skeptičen odnos do besed “sprememba”, “reforma”, “napredek,”, je povedal predsednik vlade Janez Janša.

Image

V nadaljevanju je predsednik vlade predstavil nekaj grafov, ki kažejo, kje naša država je. “Najbolj žalosten za nas je graf, kako prebivalstvo gleda na možnost pozitivnega vpliva tehnologije na spremembe, na napredek, na razvoj, na blaginjo. Sledi krovni indeks EU, kjer se vidi, da smo za povprečjem, nato indeks splošne uvrstitve, kjer se vidi, kdo je pred nami, in da ni izključno BDP tisti, ki vpliva na uvrstitev na lestvico. Namreč, ko je bila Estonija krepko pred nami, je imela bistveno nižji BDP, torej gre za vprašanje, kako se investira in usmerja razvoj,” je dejal premier in dodal, da ko seštevamo podatke, vidimo, da na digitalnem indeksu stanje ni katastrofično, ni pa tako dobro kot bi lahko bilo glede na potenciale, ki jih imamo. “Veliko potencialov je neizkoriščenih,” je ocenil predsednik vlade Janez Janša.

V nadaljevanju je dejal, da ne želi, da bi se strateški svet ukvarjal z vzroki in krivdo, zakaj je današnja situacija takšna kot je. “Odgovornost za digitalizacijo v slovenskih vladah se je premetavala iz enega resorja na drugega, v prejšnjem mandatu je minister na začetku mandata ob zaslišanju v parlamentu povedal, da je analogen in se je tako tudi obnašal, kar se tiče tehnologij, bi lahko šli tudi nazaj, ko se je ukinil vladni center za informatiko, toda naš namen je, da se soočimo s stanjem, kakršno je, da ga ne polepšujemo in olepšujemo in da ga skušamo popraviti,” je povedal predsednik vlade.

V tej luči je predlagal nekatere cilje, ki naj jim strateški svet sledi.

Cilj je izvajanje načela vitke države
Do 15. 9. pričakujemo predlog digitalizacije države, torej da boste povedali, kaj je treba narediti na posamičnih področjih, brez zahajanja v probleme, koliko bo kaj stalo, kako se bo to naredilo, kdo bo kaj delal. Če boste dali predloge in podatke v zvezi s tem, nič hudega, a to ni namen, namen je, da se pove, kako naj se nekaj doseže. Namreč naš cilj je, da bo Slovenija po 5 letih na digitalnem indeksu med prvimi petimi državami,” je povedal premier. Nato je kot cilj izpostavil omogočanje doslednega izvajanja temeljnega načela vitke države. “V vseh upravnih postopkih naj bo državni organ tisti, ki mora pridobiti vse potrebne podatke za izvedbo postopka, ki obstajajo kjerkoli v uradnih bazah podatkov, torej da ne bo državljan tisti, ki bo moral urejati podatke. Seveda pa s tem, ko vstopamo in vložimo neko vlogo, damo soglasje, da državni organ te podatke pridobi,” je dejal predsednik vlade. Prav tako je med cilji, da se dogradi fizično digitalno infrastrukturo in poveže vse poslovne subjekte ter gospodinjstva, za vse to pa se potrebuje tudi temeljna znanja za uporabo digitalnih tehnologij, ki jih je treba vključiti v šolske programe. “Seveda pa se to ne da narediti čez noč,” je dejal predsednik vlade Janez Janša.

Image

Prav tako je še izpostavil, da tehnologija lahko služi tako dobremu kot slabemu. “Je sama po sebi nevtralna, od človeka pa je odvisno v katero smer jo uporablja,” je poudaril predsednik vlade in spomnil na izrek Francisa Bacona, da je suverenost človeka v znanju in da je v znanju moč.

Z razvojem v digitalni dobi, z razvojem umetne inteligence, je to dejstvo treba dograditi z jasnim sporočilom, da mora človek ohraniti suverenost tudi v času umetne inteligence. V prihodnosti bo to izziv,” je ocenil predsednik vlade. Dodal je, da je ravno nekaj dni nazaj Evropska komisija predlagala prve predloge za regulacijo umetne inteligence. “Torej gre že za poskus, da se oblikujejo pravila, kako se uporablja, na primer, tehnologija za prepoznavo obrazov, kako se bo postavila mejo, kjer bo varovano dostojanstvo človeka in varovanje zasebnosti in osebnosti. Komisija se tudi očitno resno ukvarja s tem, da se omeji zbiranje podatkov o naših navadah, ker jih je mogoče zlorabljati na vse možne načine,” je še povedal predsednik vlade Janez Janša.

Digitalna doba prinaša grožnjo kibernetskih napadov, zato je tudi to tema, ki je ena naših prioritet v času vodenja EU, pa tudi sicer je to pomembna stvar, ko govorimo o digitalizaciji, kajti ti napadi so lahko benigni, lahko pa so tudi resni, kar vidimo iz razprave na Nizozemskem, ko je bila vsa komunikacija vlade dostopna podjetju Huawei, ker je imel tehnologijo na mobilnem operaterju,” je dejal predsednik vlade in dodal, da je najhujši kibernetski napad, ki zruši električno omrežje. “Nekatere države v svetu imajo tak napad na isti ravni grožnje kot nuklearno grožnjo, v svojih strategijah nacionalne varnosti pa imajo zavezo, da na tak napad odgovorijo z nuklearnim orožjem, kajti elektromagnetni sunek ali kibernetski napad, ki zruši električno omrežje, lahko uniči civilizacijo,” je še povedal predsednik vlade Janez Janša.

Ko boste delali koncepte, imejte v mislih, da smo zavezani tako napredku kot dobremu, in to dobro je treba braniti. Pri vseh konceptih pa je treba misliti na to, kako zagotoviti, da je tehnologija varna z vidika dostojanstva, zasebnosti posameznika kot tudi z vidika tehnologije, države in dejavnosti kot takšne,” je navedel premier.

Nenazadnje je še dejal, da je izzivov veliko, da so cilji visoko postavljeni. Ob tem je predlagal, da bi se člani strateškega sveta naslednjič dobili v podobni, ali okrepljeni sestavi v sredini septembra, kjer bi obravnavali končni izdelek načrta digitalizacije države s ciljem, “da v petih letih pridemo med pet najbolj digitaliziranih držav v Evropi in da zato namenimo vsa potrebna sredstva in energijo, da ta cilj dosežemo.

Sara Kovač