“Naš cilj je, da bo Slovenija po 5 letih na digitalnem indeksu med prvimi petimi državami,” je povedal premier Janez Janša. Kot cilj je izpostavil omogočanje doslednega izvajanja temeljnega načela vitke države.
Predsednik vlade Janez Janša se je danes udeležil 1. seje Strateškega sveta za digitalizacijo. Na seji so članice in člani Strateškega sveta za digitalizacijo spregovorili o ciljih sveta, o časovnici in organizaciji dela, prav tako pa so že predstavili nekatere vsebinske predloge. Uvodoma se je predsednik vlade Janez Janša zahvalil za udeležbo in pripravljenost članic in članov za sodelovanje v strateškem svetu. Kot je povedal premier, v strateškem svetu za digitalizacijo niso zbrani predstavniki vladnih ministrstev, vladnih služb oziroma javnih institucij, vsaj večinoma ne, “ker želimo, da je to telo, ki bo pripravilo predloge, brez tega, da se obremenjuje s tem, kako bo potem treba to delati in uresničevati.” “Tudi v neposrednih vladnih strukturah ni veliko ljudi, ki bi bili sposobni sami odgovoriti na ta izziv,” je ocenil premier in članom strateškega sveta zagotovil, da karkoli bodo potrebovali za svoje učinkovito delo, bodo tudi dobili.
V nadaljevanju je predsednik vlade Janez Janša podal nekaj splošnih ugotovitev o tem, kje se Slovenija nahaja v smislu digitalizacije. “Ena od težav digitalizacije je ta, da imamo primerjalno gledano z drugimi državami članicami EU zelo majhen delež prebivalstva, ki vidi pozitivno plat tehnologije in tehnološkega razvoja,” je dejal premier in dodal, da je ta skepsa v Sloveniji presenetljivo velika. “Dokler nisem videl podatkov, si tega na ta način nisem predstavljal, vendar pa ta skepsa vpliva na vse ostalo, kajti, če ne verjameš, da ti bo nekaj pomagalo, ne delaš na tem, da se to razvije. Tukaj je izziv ne za članice in člane sveta, ampak za vse ostale usmerjevalce družbenega razvoja in javne klime izjemno velik,” je dejal premier in dodal, da smo po DESI indeksu pod povprečjem Evropske unije. “Večina držav je boljših od nas, ne zaostajamo pa tako veliko, saj smo na 16. mestu. Še najbolj zaostajamo pri upravnih storitvah, kajti samo 5% le-teh se opravlja elektronsko, gospodarstvo je za odstotek boljše, manjka pa specializirani kader,” je dejal predsednik vlade Janez Janša. Prav tako je ocenil, da ima javna uprava v smislu digitalizacije velik problem zaradi plačnih razredov in kolektivnih pogodb, zaradi česar ni mogoče najbolj iskane in kakovostne kadre najbolj kvalitetno plačati.
Odpor do sprememb
“Če pogledamo še ostale težave zaradi zakona o upravnem postopku in tudi iz njega izhajajočih podzakonskih aktov, imamo težave pri izvedbi postopkov na način, da ljudem ne bi bilo treba hoditi na upravna okenca,” je povedal premier in nadaljeval, da je problematično tudi, da se v večjih gospodarskih in drugih sistemih srečujemo z odporom do sprememb. “Če kaj, potem digitalizacija prinaša večjo preglednost, večjo možnost do dostopa informacij v realnem času, kar za sabo potegne tudi odgovornost, in to, da se vidi, kdo je kaj naredil, kdaj in kako, in glede na to, da se na ta način odgovornost individualizira, je to problem za vse tiste, ki imajo tudi skeptičen odnos do besed “sprememba”, “reforma”, “napredek,”, je povedal predsednik vlade Janez Janša.
V nadaljevanju je predsednik vlade predstavil nekaj grafov, ki kažejo, kje naša država je. “Najbolj žalosten za nas je graf, kako prebivalstvo gleda na možnost pozitivnega vpliva tehnologije na spremembe, na napredek, na razvoj, na blaginjo. Sledi krovni indeks EU, kjer se vidi, da smo za povprečjem, nato indeks splošne uvrstitve, kjer se vidi, kdo je pred nami, in da ni izključno BDP tisti, ki vpliva na uvrstitev na lestvico. Namreč, ko je bila Estonija krepko pred nami, je imela bistveno nižji BDP, torej gre za vprašanje, kako se investira in usmerja razvoj,” je dejal premier in dodal, da ko seštevamo podatke, vidimo, da na digitalnem indeksu stanje ni katastrofično, ni pa tako dobro kot bi lahko bilo glede na potenciale, ki jih imamo. “Veliko potencialov je neizkoriščenih,” je ocenil predsednik vlade Janez Janša.
V nadaljevanju je dejal, da ne želi, da bi se strateški svet ukvarjal z vzroki in krivdo, zakaj je današnja situacija takšna kot je. “Odgovornost za digitalizacijo v slovenskih vladah se je premetavala iz enega resorja na drugega, v prejšnjem mandatu je minister na začetku mandata ob zaslišanju v parlamentu povedal, da je analogen in se je tako tudi obnašal, kar se tiče tehnologij, bi lahko šli tudi nazaj, ko se je ukinil vladni center za informatiko, toda naš namen je, da se soočimo s stanjem, kakršno je, da ga ne polepšujemo in olepšujemo in da ga skušamo popraviti,” je povedal predsednik vlade.
V tej luči je predlagal nekatere cilje, ki naj jim strateški svet sledi.
Cilj je izvajanje načela vitke države
“Do 15. 9. pričakujemo predlog digitalizacije države, torej da boste povedali, kaj je treba narediti na posamičnih področjih, brez zahajanja v probleme, koliko bo kaj stalo, kako se bo to naredilo, kdo bo kaj delal. Če boste dali predloge in podatke v zvezi s tem, nič hudega, a to ni namen, namen je, da se pove, kako naj se nekaj doseže. Namreč naš cilj je, da bo Slovenija po 5 letih na digitalnem indeksu med prvimi petimi državami,” je povedal premier. Nato je kot cilj izpostavil omogočanje doslednega izvajanja temeljnega načela vitke države. “V vseh upravnih postopkih naj bo državni organ tisti, ki mora pridobiti vse potrebne podatke za izvedbo postopka, ki obstajajo kjerkoli v uradnih bazah podatkov, torej da ne bo državljan tisti, ki bo moral urejati podatke. Seveda pa s tem, ko vstopamo in vložimo neko vlogo, damo soglasje, da državni organ te podatke pridobi,” je dejal predsednik vlade. Prav tako je med cilji, da se dogradi fizično digitalno infrastrukturo in poveže vse poslovne subjekte ter gospodinjstva, za vse to pa se potrebuje tudi temeljna znanja za uporabo digitalnih tehnologij, ki jih je treba vključiti v šolske programe. “Seveda pa se to ne da narediti čez noč,” je dejal predsednik vlade Janez Janša.
Prav tako je še izpostavil, da tehnologija lahko služi tako dobremu kot slabemu. “Je sama po sebi nevtralna, od človeka pa je odvisno v katero smer jo uporablja,” je poudaril predsednik vlade in spomnil na izrek Francisa Bacona, da je suverenost človeka v znanju in da je v znanju moč.
“Z razvojem v digitalni dobi, z razvojem umetne inteligence, je to dejstvo treba dograditi z jasnim sporočilom, da mora človek ohraniti suverenost tudi v času umetne inteligence. V prihodnosti bo to izziv,” je ocenil predsednik vlade. Dodal je, da je ravno nekaj dni nazaj Evropska komisija predlagala prve predloge za regulacijo umetne inteligence. “Torej gre že za poskus, da se oblikujejo pravila, kako se uporablja, na primer, tehnologija za prepoznavo obrazov, kako se bo postavila mejo, kjer bo varovano dostojanstvo človeka in varovanje zasebnosti in osebnosti. Komisija se tudi očitno resno ukvarja s tem, da se omeji zbiranje podatkov o naših navadah, ker jih je mogoče zlorabljati na vse možne načine,” je še povedal predsednik vlade Janez Janša.
“Digitalna doba prinaša grožnjo kibernetskih napadov, zato je tudi to tema, ki je ena naših prioritet v času vodenja EU, pa tudi sicer je to pomembna stvar, ko govorimo o digitalizaciji, kajti ti napadi so lahko benigni, lahko pa so tudi resni, kar vidimo iz razprave na Nizozemskem, ko je bila vsa komunikacija vlade dostopna podjetju Huawei, ker je imel tehnologijo na mobilnem operaterju,” je dejal predsednik vlade in dodal, da je najhujši kibernetski napad, ki zruši električno omrežje. “Nekatere države v svetu imajo tak napad na isti ravni grožnje kot nuklearno grožnjo, v svojih strategijah nacionalne varnosti pa imajo zavezo, da na tak napad odgovorijo z nuklearnim orožjem, kajti elektromagnetni sunek ali kibernetski napad, ki zruši električno omrežje, lahko uniči civilizacijo,” je še povedal predsednik vlade Janez Janša.
“Ko boste delali koncepte, imejte v mislih, da smo zavezani tako napredku kot dobremu, in to dobro je treba braniti. Pri vseh konceptih pa je treba misliti na to, kako zagotoviti, da je tehnologija varna z vidika dostojanstva, zasebnosti posameznika kot tudi z vidika tehnologije, države in dejavnosti kot takšne,” je navedel premier.
Nenazadnje je še dejal, da je izzivov veliko, da so cilji visoko postavljeni. Ob tem je predlagal, da bi se člani strateškega sveta naslednjič dobili v podobni, ali okrepljeni sestavi v sredini septembra, kjer bi obravnavali končni izdelek načrta digitalizacije države s ciljem, “da v petih letih pridemo med pet najbolj digitaliziranih držav v Evropi in da zato namenimo vsa potrebna sredstva in energijo, da ta cilj dosežemo.”
Dr. Andrej Brodnik: Če vzpostavimo dober sistem znanja, bomo naenkrat dobili na koncu srednje šole dovolj dobro izobražene ljudi, ki bi lahko pomagali tudi gospodarstvu. Tudi vpis na fakultete, ki so strokovne, bi bil večji in imeli bi boljše študente. #DigitalnaSlovenija pic.twitter.com/SQIFnRFItI
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 23, 2021
.@ZigaVavpotic: To omizje bo imelo izjemno veliko konkretnih projektov. Ozirati se moramo na dobre prakse po svetu in jih implementirati doma. Po mojem mnenju lahko postane Slovenija celo najboljša na svetu. #DigitalnaSlovenija pic.twitter.com/wWDKnYssUJ
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 23, 2021
Dr. Mark Pleško: V digitalnem svetu se moramo spraševati, kaj moramo delati bolje in ne, kam dajati denar. Problem so in bodo tisti, ki se bodo začeli zavedati pomena digitalizacije, ko bo že prepozno. #DigitalnaSlovenija pic.twitter.com/CzozzS2Lqa
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 23, 2021
.@MatejTomazin: Podpiram iniciativo za digitalno identiteto, vendar moramo delati na tem, da bodo rešitve mednarodne. Da bodo delovale povsod, ne le v Sloveniji. #DigitalnaSlovenija pic.twitter.com/TmGRrLZwMa
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 23, 2021
.@TineTuerk: Ključno se mi zdi, da se e-identifikacijo pridobi na enostaven način ter da se je ne uporablja le v okviru javne uprave, vendar se v fazi implementacije v te storitve privabi tudi gospodarstvo. Javnosti moramo pokazati, da digitalizacija poenostavi naša življenja. pic.twitter.com/x3CHjspqKl
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 23, 2021
.@emilija_st: Razvoj digitalne pismenosti in digitalnih kompetenc je prva prioriteta. Samo 55 % prebivalcev od 16 do 74 let ima vsaj osnovne digitalne spretnosti in znanja. Na Kitajskem se začnejo ukvarjati z umetno inteligenco že v vrtcu, mi pa se je komaj dotaknemo na univerzi. pic.twitter.com/Ow9Gsfhwb9
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 23, 2021
Miha Lavtar:Če želimo priti do cilja je pomembno, da dobimo dovolj kadra s tega področja. Vsi, ki delamo v IT vemo, da je nemogoče dobiti ustrezen kader. Pri nas kadre izobražujemo sami. Postavili smo lasten program izobraževanja, saj le na ta način uspemo pridobiti dovolj kadra. pic.twitter.com/2GPGOsMADW
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 23, 2021
.@JulijBozic: Ključna je ustanovitev nekega centralnega organa, ki ima moč odločanja in skrbi za izvajanje in koordinacijo. Zadati pa si moramo tudi zelo ambiciozne cilje. Ključno je, da imamo dolgoročno strategijo, stabilno okolje in projekte. pic.twitter.com/tl6jB0ZfJ7
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 23, 2021
.@tomazgornik:Leta 1879 je izšel članek kako bi s telefonom zmanjšali obisk pri zdravniku. To je 140 let nazaj. Do pred enega leta nazaj nismo imeli niti 5 % tovrstnih storitev, sedaj se je v večini držav to dvignilo na 30 %. Celo 15 % stroškov se pokrije s tovrstnimi storitvami. pic.twitter.com/YKDfSys816
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 23, 2021
Dr. Marko Bajec: Zelo povezano z digitalizacijo je tudi zagotavljanje celovite podpore za vzdrževanje optimalnega zdravja starostnikov. To je področje, ki ga tudi #EU zelo podpira in pričakuje, da se bomo z njim prioritetno ukvarjali. #DigitalnaSlovenija pic.twitter.com/qatsZD82DG
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 23, 2021
Daniel Avdagič: Da bi prišli med prvih pet, moramo početi nekaj drugače. Skupina Mercedes ima 6 mrd razvojnih sredstev letno. Mi razmišljamo o Nemčiji, pa ne vemo kako se je lotiti, medtem ko ima Mercedes izredno natančno izdelan načrt. Da ne omenjam ostalih proizvajalcev. pic.twitter.com/P1OzhkLBaq
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 23, 2021
Daniel Avdagič: Sprejemi zakonov, kot je npr. Zakon o prevozih v cestnem prometu, spodbujajo modernizacijo in digitalizacijo v mobilnosti. Manjka nam npr. zakon o testiranju avtonomnih vozil. To so sistemske rešitve, ki podjetjem omogočajo razvoj. #DigitalnaSlovenija pic.twitter.com/fCIGmQYnPv
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 23, 2021
Dr. Aleš Groznik: Strategija, ki bo naslavljala digitalizacijo @eUprava bi morala postati neodvisna od vsakega mandata vlada. S tem se bomo izognili nihanju v dinamiki sprememb. pic.twitter.com/4ESWmH2NRp
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 23, 2021
mag. Sonja Šmuc: Slovenci smo narod, ki je najbolj zadovoljen s svojim obstoječim znanjem in meni, da nam ga do upokojitve ni potrebno nadgrajevati. Slovenci smo torej sami sebi ovira, a imamo moč, da to spremenimo. pic.twitter.com/Ao2jRi4dqP
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 23, 2021
Matej Potokar: Digitalizacija je izjemna priložnost za povezovanje. Ni nam treba izumljati tople vode. Mnogo idej in rešitev pripeljimo v Slovenijo. Mnogo, ne vse. Digitalizacija pa je izjemna priložnost za celotno industrijo, da razvijamo tudi svoje zgodbe. #DigitalnaSlovenija pic.twitter.com/Ng8eLdBtt5
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 23, 2021
dr.@gregorpipan: Veliko število podatkov, ki se v Sloveniji zbirajo z namenom javnega interesa, ni javno dostopnih. Veliko napora bo potrebno vložiti, da bodo ti podatki na voljo vsem. Hkrati bi s tem lahko omogočili popolnoma novo vrsto ekonomije, ki temelji na odprtih podatkih. pic.twitter.com/UPmevphIKu
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 23, 2021
.@BDomicelj: Za krize velja, da pospešijo obstoječe trende in tudi tokrat ne bo drugače. V Sloveniji moramo to priložnost izkoristiti za razvojni preboj. Vse naše javne storitve moramo od začetka razvijati kot digitalne. Digitalne komponente ne smemo več dodajati naknadno. pic.twitter.com/TL1IAlS3BK
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 23, 2021
.@juremikuz: Ključno je, da vzpodbudimo tuje investitorje, da in investirajo v slovenska podjetja. Tuje investicije je treba vzpodbuditi s konkurenčnimi pogoji, drugače so ta podjetja zelo mobilna in lahko preko noči zmenjajo svojo lokacijo. #DigitalnaSlovenija pic.twitter.com/yr4oAik0Od
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 23, 2021
mag. @GregorMacedoni: Zavzemal se bom, da pridemo do enotnega digitalnega računa vsakega državljana. Postaviti bi si morali cilj, da čez leto ali dve, vsak rojeni otrok dobi ta račun in od takrat naprej se nobenemu od teh otrok ne zgodi ničesar izven tega digitalnega računa. pic.twitter.com/Ol98I1tP8G
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 23, 2021
Andrej Mertelj: Večino denarja bi morali nameniti za izboljšanje okolja, za izboljšanje javne uprave za izboljšanje storitev sodstva, gospodarstva, kmetijstva in sociale.
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 23, 2021
dr. Jure Knez: Izredno pomembno je, da se sredstva, ki so na voljo, porabi učinkovito, zato je ključno, da naredimo jasne specifikacije. Jasne specifikacije konkretnih predlogov pomenijo hitrejšo in cenejšo izvedbo, pomeni pa tudi dobro definirane potrebe po zakonskih spremembah. pic.twitter.com/udCDreAhzV
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 23, 2021
Medeja Lončar: Slovenci smo marsikdaj premalo ambiciozni. Prav je, da želimo biti med 5 najboljšimi, a za to potrebujemo razvojno miselnost, izjemno pomembno pri tem pa je vodenje. Tehnološko je marsikaj lahko izpeljati, izpeljati projekte v družbi pa zahteva izjemno dobre vodje. pic.twitter.com/O10QvHc7Qf
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 23, 2021
Irena Nančovska Šerbec: Nujno moramo uvesti obvezni predmet računalništva in ga vključiti v programe osnovnih šol, gimnazij, poklicnih in strokovnih šol, kot tudi v programe vrtcev. Sočasno pa moramo nujno razvijati digitalne kompetence učencev in slediti njihovemu razvoju. pic.twitter.com/CI3QBSGXnE
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 23, 2021
dr. @m_stular: Digitalizacija sama je v resnici tehnični pojem. S sabo ne nosi nobene politike. Je pa zelo pomembno, kakšen ima politika odnos do tega in koliko nas pri tem vzpodbuja. Vesel sem, da smo tokrat deležni vzpodbude. #DigitalnaSlovenija pic.twitter.com/niV1pycJi9
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 23, 2021
.@m_stular: Čaka nas veliko izzivov, ki jih moramo rešiti. Osredotočiti se moramo na stvari, ki bodo predstavljale dodano vrednost. Prepogosto izumljamo nekaj, kar je že izumljeno in ob tem pozabljamo na uporabnika. Tak primer je eUprava. Veliko možnih storitev, a nizka uporaba. pic.twitter.com/bVjFmqqH7u
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 23, 2021
.@ZigaTurk: Splošno izboljšanje okolja v Sloveniji bo dobro za digitalno. Ne moremo ločiti digitalne strategije od nekega splošnega izboljšanja vseh vrst okolji, ki jih imamo v Sloveniji. Digitalno ni samo sebi namen, ampak povečuje produktivnost drugih panog. #DigitalnaSlovenija pic.twitter.com/E1LnPf8hwW
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 23, 2021
.@jure: Vesel sem ustanovitve te skupine. Moj prvi predlog je namenjen rešitvi težav in birokratskih ovir pri vzpostavljanju podružnic in hčerinskih družb tujih visokotehnoloških podjetij v Sloveniji. pic.twitter.com/gAdkzLhAGm
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 23, 2021
.@MBAndrijanic: Druga skupina je zdravstvo. Na tem področju je zelo veliko možnosti za izboljšavo. Tretja delovna skupina bo namenjena digitalizaciji izobraževanja v najširšem pomenu besede. Četrta skupina se bo ukvarjala z gospodarstvom in podjetniškim okoljem.
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 23, 2021
mag. @AVodnik: Do svojih otrok moramo biti odgovorni, zato moramo v šolski sistem takoj vpeljati računalništvo in informatiko, predvsem pa digitalno pismenost. Vključiti moramo tudi starejše. Do leta 2030 bomo demografsko osma najstarejša država, zato nihče ne sme biti izključen. pic.twitter.com/IhN8L8sNDE
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 23, 2021
mag. Ivan Simič: Tudi takrat, ko se ne bomo strinjali, se vedno lahko najde pot. Čestitam predsedniku strateškega sveta za prevzem funkcije in predsedniku vlade @JJansaSDS, da ima vedno znova nove ideje za napredek. pic.twitter.com/w3PSy1YVa2
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 23, 2021
Sara Kovač