fbpx

Premier Janša ob 30-letnici sprejema zakona o vojaški dolžnosti: Imeli smo tri odločilne stvari – znanje, pogum in odločnost

Foto: Vlada RS

Pred 30 leti ob sprejemanju tega zakona smo videli pred sabo popolnoma drugačen čas, kot ga vidimo danes, so pa tri stvari, ki so popolnoma enake in kot je tudi zgodovina dokazala, potrebuješ pri takšnih odločitvah tri stvari. Prva stvar je znanje, ki omogoča, da vidiš nekaj korakov naprej; druga stvar je pogum, da izzive in nevarnosti, ki se skrivajo v prihodnosti prepoznaš in kot tretje potrebuješ odločnost, da si sposoben in odločen storiti tudi korake, ki zavarujejo tvoje bližnje, tvojo državo in tvojo domovino pred izzivi,” je ocenil predsednik vlade Janez Janša.

Postopno oblikovanje novega obrambnega sistema in lastne vojaške sile je pomenilo pomemben del priprav na dejansko osamosvojitev Slovenije, ki je bilo zaradi nasprotovanja doma in v tujini vodeno posebej pazljivo. Slovenska skupščina je po burni razpravi, v kateri zlasti iz vrst poslancev iz Stranke demokratične prenove (nekdanje Zveze komunistov) in Liberalne demokracije Slovenije ni manjkalo ostrih nasprotovanj zakonu o vojaški dolžnosti, končno sprejela še zadnji nujni sistemski akt za osamosvojitev na obrambnem področju. Kljub 70 amandmajem, ki so bili podani k predlaganemu zakonu, in kljub ostrim in žolčnim izmenjavam mnenj je bil zakon sprejet s 115 glasovi za, 25 proti in 12 vzdržanimi. Poleg vojaške dolžnosti je omenjeni zakon urejal tudi civilno službo

Predsednik vlade Janez Janša je v svojem nagovoru uvodoma izpostavil, da je na včerajšnji dan pred 30 leti Slovenija dobila svoj prvi zakon o vojaški dolžnosti, ki je v takratni Evropi uveljavljal najkrajši vojaški rok z možnostjo nadomestne civilne službe in usposabljanjem, ki je bilo po takratnih izračunih trikrat cenejše na vojaka, kot tisto, kar smo plačevali Jugoslovanski ljudski armadi. “Kljub temu je bila saga o tem, da je bil zakon sprejet, precej bolj komplicirana, kot, kar smo slišali v kratkih uvodnih besedah, kajti ta zakon ni bil predstavljen in sprejet 18. aprila, ampak je imel za sabo skoraj polletno vladno in parlamentarno proceduro in odpori proti sprejetju tega zakona so bili silni,” je povedal predsednik vlade in dodal, da je bilo razmerje sil ves čas sprejemanja izjemno tesno in da so morali proceduro nekajkrat ponavljati.

Politika ni bila enotna – opozicija nasprotovala zakonu do konca
Kot je dejal predsednik vlade Janez Janša je v prostorih Državnega sveta in v dvorani Državnega sveta zasedalo 240 delegatov, in to v treh ločenih zborih, zboru združenega dela, zboru občin in v družbeno-političnem zboru. “V vsakem zboru je bilo 80 delegatov in zakon je bil sprejet pod pogojem, da je bil v enakem besedilu sprejet v vseh treh zborih. Če v enem od njih ni bil sprejet, je bilo potrebno dolgotrajno usklajevanje, ponovno glasovanje in če še v drugem poskusu glasovanje ni uspelo, je bilo mogoče sklicati skupno sejo vseh treh zborov, na katerem je odločalo vseh 240 delegatov,” je opisal predsednik vlade Janez Janša in dodal, da je bil zakon o vojaški dolžnosti zakon, ki je moral prestati vso to proceduralno kalvarijo, najprej v vseh treh zborih, nato na skupnem glasovanju. “Tako sam, kot Jelko Kacin in Miran Bogataj smo v vseh treh zborih mislim da nastopili 147-krat. Takratna opozicija je trdila, da Slovenija ustanavlja paravojaške sile in je zato nasprotovala celotnemu zakonu do konca, in to kljub temu, da je bi za nami plebiscit in da so bili načrti za vpoklic fantov v slovensko vojsko pripravljeni in načrtovani praktično hkrati s plebiscitom,” je dejal premier in dodal, da je trajalo vse do 18. aprila leta 1991, da smo dobili zakonsko podlago, da smo lahko vpoklicali prva dva manjša kontingenta za usposabljanje.

Image

Zakon o vojaški dolžnosti je bil zadnji od treh pogojev, ki so morali biti izpolnjeni. Prvi pogoj  je bil zakon o obrambi, ki je šel skozi podobno proceduro in bil sprejet okoli 30. marca in nato še proračun, kajti brez denarja ni usposabljanja in ni opreme. In tudi proračun, čeprav ga je vlada predlagala oktobra leta 1990, je bil sprejet šele konec marca leta 1991, po vseh  zapletih,” je dejal predsednik vlade Janez Janša in spomnil, da so bili glavni razlog, da je opozicija takrat glasovala proti proračunu, izdatki za obrambo, čeprav so bili ti desetkrat manjši od tega, kar je Slovenija prej plačevala za vojsko. “Kljub temu pa je sprejetje tega dejansko omogočilo vpoklic tiste prve simbolične generacije slovenskih vojakov, ki je v začetku junija prisegla na Igu in Pekrah,” je dejal premier Janez Janša.

Kot je predsednik vlade še izpostavil v svojem nagovoru, je Slovenija ves čas osamosvajanja vztrajala na stališču, da bo vse korake osamosvojitve naredila striktno pravno, torej “nič brez pravne podlage”. “Čeprav je bilo vsem jasno, da ker se je bližal datum razglasitve samostojne države, teh 300 fantov, ki so začeli vojaško usposabljanje, ne bo zadoščalo za obrambo Slovenije, za katero smo vedeli, da bo napadena, ko bomo udejanjili plebiscitno voljo, smo tudi vsi vedeli, da je sprejem tega zakona vendarle silen in izjemno pomemben ter nenadomestljiv simbolni korak k osamosvojitvi. Kot je takrat dejal eden od delegatov France Tomšič, je bilo jasno, da dokler ne nadziraš blagajne oziroma mošnje, ki kupuje puške, nisi suveren,” je povedal premier Janez Janša. Prav tako je poudaril, da je v vseh teh tridesetih letih Slovenska vojska hodila po strmih, ravnih in tudi vijugastih poteh, “a nič od tega ne more relativizirati ključnega prispevka Slovenske vojske in slovenskih oboroženih sil, sestavljeno iz slovenske TO in slovenske policije, pri nastanku slovenske države.” “Če ne bi imeli slovenskih obrambnih sil, ko smo državo razglasili, bi to bila operetna razglasitev, kar so mnogi takrat govorili,” je dejal predsednik vlade.

Znanje, pogum in odločnost
Po njegovih besedah smo z oblikovanjem lastnih obrambnih sil naredili zrelostni izpit za samostojno življenje, in to je bil tudi eden ključnih korakov, ki je potem služil kot osnovni argument za mednarodno priznanje. “Ko je ameriški senat razpravljal o članstvu novih držav članic zveze Nato, mislim, da nekje v letih 2002 – 2003, je predsednik ameriškega odbora za Nato Bruce Jackson dejal, da je Nato organizacija, v kateri velja načelo kolektivne obrambe,  in kjer velja, da je napad na enega, napad na vse, in je obramba skupna. Dejal je tudi, da je bilo velikokrat veliko razprave in dvomov o tem, ko so se sprejemale nove članice, kaj z njimi, vendar pa pri Sloveniji tega dvoma ni, saj v Nato sprejemajo državo, ki je dokazala, da zna sama sebe braniti, in to nedavno, torej ne sprejemajo nekoga, ki bo zgolj porabnik kolektivne varnosti, ampak državo, ki lahko dodatno prispeva,” je na nagovor ameriškega politika opozoril premier in dodal, da je to dodana vrednost in eden redkih dogodkov, kjer se je prispevek slovenskih oboroženih sil k nastanku in obstoju slovenske države neposredno izkazal tudi kasneje, ko so se sprejemale težke odločitve povezane z našo državo.

Image

Pred 30 leti ob sprejemanju tega zakona smo videli pred sabo popolnoma drugačen čas, kot ga vidimo danes, so pa tri stvari, ki so popolnoma enake in kot je tudi zgodovina dokazala, potrebuješ pri takšnih odločitvah tri stvari. Prva stvar je znanje, ki omogoča, da vidiš nekaj korakov naprej; druga stvar je pogum, da izzive in nevarnosti, ki se skrivajo v prihodnosti prepoznaš in kot tretje potrebuješ odločnost, da si sposoben in odločen storiti tudi korake, ki zavarujejo tvoje bližnje, tvojo državo in tvojo domovino pred izzivi,” je ocenil predsednik vlade.

Po mnenju predsednika vlade Janeza Janše so izzivi danes drugačni kot pred 30 leti. “Slovenija je namreč danes mednarodno povezana v nekem okolju, ki je do Slovenije prijazno. Prvič v naši zgodovini smo obkroženi z državami, za katere lahko rečemo, da imamo ne le prijateljske odnose, ampak z njimi delimo tudi formalno povezavo, tako znotraj EU kot zveze Nato. Je pa poleg tega relativno ugodnega neposrednega zunanjega okolja svet soočen tudi z mnogimi krizami in bili bi slepi, če ne bi prepoznali izzivov in nevarnosti, ki so pred nami,” je dejal predsednik vlade. Ob tem je kot enega glavnih izzivov izpostavil tudi odločitve v zvezi z obrambo in vojaško dolžnostjo. “Z novim zakonom o vojaški dolžnosti, ki vojaško dolžnost zastavi širše, kot jo poznamo danes, želimo pravočasno pripraviti našo državo in domovino na potencialne izzive, s katerimi se bomo soočili znotraj sistema kolektivne obrambe. Kajti ta sistem kolektivne obrambe lahko hitro pozabi tistega, ki ni pripravljen ničesar prispevati k temu, da bi bila obramba uspešna,” je dejal predsednik vlade Janez Janša.

Nenazadnje je predsednik vlade vsem prisotnim predstavnikom Slovenske vojske zaželel znanje, pogum in odločnost za poznavanje časa, ki je pred nami in dodal, da je v navidezni dilemi, kaj ima prednost ali maslo ali topovi, velika modrost prepoznati, da je pomembno oboje. “Zgodovina nas uči, da če se pozabi na topove tudi masla slej kot prej zmanjka in slovenski narod je skozi svojo viharno zgodovino to zelo kruto in težko izkusil,” je dejal predsednik vlade Janez Janša. “Dolžnost slovenske države, ki smo jo dobili pred 30 leti je, da zagotovi, da slovenskemu narodu nikoli ne bo treba čez takšna obdobja in Slovenska vojska je garancija za to, da se to ne bo zgodilo,” je svoj nagovor zaključil predsednik vlade Janez Janša.

Sara Kovač