fbpx

Premier Janša: Slovensko pravosodje ni procesiralo niti enega primera od več kot 700 množičnih morišč in niti ene od 700 ovadb za divje lastninjenje slovenskega gospodarstva!

Janez Janša

“Doslej se je v Sloveniji odkrilo preko 700 množičnih morišč z neposrednimi dokazi, da je bilo ne med vojno, ampak po vojni pobitih na deset-tisoče ljudi. Trenutno je na uradnem seznamu pristojne komisije, mislim da, preko 670 odkritih množičnih morišč, slovensko sodstvo in tožilstvo pa ni procesiralo niti enega za zločine, ki ne zastarajo niti po mednarodnem pravu niti po slovenski zakonodaji,” je opozoril premier Janez Janša. Obelodanil je tudi, da je nekdanja Služba družbenega knjigovodstva v tem istem času vložila preko sedemsto ovadb za divje lastninjenje, pokradena je bila slovenska državna ekonomija, slovensko tožilstvo in sodstvo ni spravilo za zapahe nikogar. “Še tisti, ki je bil, je bil pomiloščen od predsednika države,” je dodal premier.

Na posvetu o načelu delitve oblasti so se pri predsedniku Republike Borutu Pahorju sešli najvišji predstavniki treh vej oblasti. Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je opozoril na nekatere primere neprimernega odnosa izvršilen veje do sodne veje oblasti, predsednik vlade Janez Janša pa je poudaril, da si je ugled treba zaslužiti. Pahor je  ob tej priložnosti tudi pojasnil, da ločenost oblasti predpostavlja sodelovanje med njenimi vejami, ne pa izoliranosti.

Hvala lepa, gospoda predsednik, hvala za organizacijo tega srečanja,” je v svojem nagovoru dejal premier Janez Janša. “Sicer mi ni bilo čisto jasno o čem naj bi tekla beseda, razen o iskanju nekih formalnih odgovorov na nekatere zagate, ki so se pojavile, a sedaj vidim iz seznama vabljenih, da gre predvsem za vprašanje sodne oziroma pravosodne veje oblasti, ki tukaj prevladuje, izvršilne je bolj malo, zakonodajne še manj. Razumem, da se sedaj pogovarjamo o tem,” je uvodoma povedal.

V nadaljevanju je Janez Janša pojasnil, da lahko, za razliko od  prisotnih, ta problem osvetli tudi z druge strani. Tudi po zaslugi nekaterih, ki sedijo za to mizo. Začel bom pred dvaintridesetimi leti, je dejal. “Takrat so mi v celico, v samico vojaškega sodišča na Metelkovi po enem tednu gladovne stavke prinesli zakon o kazenskem postopku in oba kazenska zakonika takratne SFRJ in SRS. Ko sem prebral uvod k enemu od teh zakonov, mislim, da je bil kazenski zakonik SRS, torej Socialistične republike Slovenije, ni pa bilo dosti drugače v uvodu zveznega kazenskega zakonika, je tam pisalo: Sodni sistem je orodje avantgarde, se pravi komunistične partije, za uresničevanje njenega programa, kazensko pravo pa je orodje za uničevanje razrednega sovražnika.” Vse to je pisalo na nekaj straneh, a s svojimi stavki je zajel bistvo, je še povedal Janša. Torej, je nadaljeval, pred 32 leti smo imeli nek sodni sistem in kazensko pravo, ki je bilo formalno opredeljeno kot orodje za uničevanje razrednega sovražnika. Gospod Florjančič temu pravi, da so se dogajale tudi sodne zmote. “Mislim, da je ravno v tem diametralno različnem pogledu na to, kaj je sodna zmota, tudi bistvo problema o katerem govorimo,” je bistvo problema pojasnil premier.

Srečanje najvišjih predstavnikov treh vej oblasti. (Foto: Vlada RS)

Kazensko pravo je orodje za uničevanje razrednega sovražnika
Obe spremni besedi k obema kazenskima zakonika je napisal ugledni profesor kazenskega prava, ki je še danes profesor emeritus na ljubljanski Pravni fakulteti in ki je imel tudi glavno besedo pri vzpostavljanju marsičesa, je pripovedoval Janša. “Zanimivo pa je, da je pol leta po tistem, ko sem bral te njegove besede, takratna socialistična zveza ravno njega imenovala za predsednika Sveta za varstvo človekovih pravic. Človeka, ki je zapisal v uvod kazenskega zakona, da je kazensko pravo orodje za uničevanje razrednega sovražnika,” je izpostavil in pripomnil, da to ni pisalo samo v uvodu, ampak  se je to tudi dogajalo. “Na stotine ljudi se je obsodilo na smrt in usmrtilo. Pod to formulo se jih je zaprlo, uničilo njihova življenja, družine, kariere, pregnalo po svetu. Gospod Florjančič, to niso bile sodne zmote – to je bil sistem za uničevanje ljudi,” je Janša sporočil Florjančiču.

V nadaljevanju nagovora je predsednik vlade dejal, da je, po zaslugi vsega tistega, kar se je dogajalo izven celice na Metelkovi, Slovenija prišla do večstrankarskih volitev, sprejela je novo ustavo, še prej pa se je osamosvojila, “in v novi ustavi piše vse to, kar ste nekateri citirali.” Janša je priznal, da je v tistih prvih letih slovensko ustavno sodišče naredilo veliko za to, da se je tako teoretično kot de iure razformiral ta pogled na vlogo kazenskega prava in sodstva v enopartijskem režimu, da je popravilo veliko krivic, ki so bile narejene posamičnim skupinam in konkretnim posameznikom, seveda tistim, ki so preživeli.  Tudi Vrhovno sodišče je v tistih prvih letih, devetdesetih letih, naredilo veliko v obe smeri, je dejal. “Razglasilo je nekdanjo tajno politično policijo za zločinsko organizacijo in to zelo dobro utemeljilo, razveljavilo vrsto političnih procesov, ne vseh, nekateri so se mleli dolgo in kazalo je, da Slovenija postaja normalna država, z normalnim sodstvom z de facto upoštevanjem ločenosti vej oblasti, z de facto izpolnjevanimi kobenhavnskimi kriteriji za vstop v EU in da se stvari normalizirajo.

Toda.
Po tem so se začela odkrivati množična morišča. Doslej se jih je v Sloveniji odkrilo preko 700 z neposrednimi dokazi, da je bilo ne med vojno, ampak po vojni pobitih na deset-tisoče ljudi. Trenutno je na uradnem seznamu pristojne komisije, mislim da, preko 670 odkritih množičnih morišč, slovensko sodstvo in tožilstvo pa ni procesiralo niti enega za zločine, ki ne zastarajo niti po mednarodnem pravu niti po slovenski zakonodaji,” je opozoril Janša. Obelodanil je tudi, da je nekdanja Služba družbenega knjigovodstva v tem istem času vložila preko sedemsto ovadb za divje lastninjenje, pokradeno je bilo precej slovenske državne ekonomije, slovensko tožilstvo in sodstvo ni spravilo za zapahe nikogar. “Še tisti, ki je bil, je bil pomiloščen od predsednika države,” je dodal premier.

Foto: Vlada RS

Tam nekje na polovici tega tako imenovanega tranzicijskega časa so se stvari obrnile v nasprotno smer.
Leta 1994 je bil sprejet nov zakon o sodniški službi, v ta zakon je prišel na predlog dr. Jožeta Pučnika tudi tako imenovani Pučnikov amandma in v zakonu še vedno piše, da tisti, ki so v prejšnjem režimu kršili človekove pravice pri opravljanju svoje sodne funkcije, ne morejo biti imenovani v trajni mandat, je dejal Janša in bolj natančno še pojasnil: “Mislim, da je Sodni svet samo v enem primeru ta zakon upošteval, pri vseh drugih pa zapisal, da ne razpolaga z informacijami, da bi kandidati, ki jih predlagajo v trajni mandat, kršili ta člen zakona, čeprav so bile sodbe ali obtožnice, ki so dokazovale nasprotno javno objavljene, napisane so bile knjige o tem, posneti dokumentarci, a Sodni svet o tem ni vedel nič.

Zaupanje v sodno vejo oblasti je drastično padlo. Tisto, kar je ključno za oceno zaupanja, je pri voljenih politikih, zaupanje ljudi, ki ga izrazijo na volitvah, pri sodni veji oblasti se to meri z drugimi vatli, ampak videli smo veliko teh raziskav, tudi evropskih, po katerih je zaupanje v sodno vejo oblasti v Sloveniji eno najnižjih v Evropi, in to po tem, ko smo že vstopili v Evropsko unijo.”

Namesto, da bi se stvari popravile, so se drastično poslabšale
Ko smo se pogajali za vstop v Evropsko unijo, je premier nadaljeval svoj nagovor, smo prosili za pomoč kasnejše partnerje, v pomoč Sloveniji je bil takrat dodeljen nemški vrhovni sodnik Dukoff, ki je izdelal kakšnih dvajset do petindvajset priporočil, kaj bi morala Slovenija narediti za to, da bo slovenski sodni sistem nekje na ravni evropskega povprečja oziroma kaj je treba narediti, da bo slovenski sodni sistem prišel na to raven. Kasnejši minister za pravosodje gospod Zalar je ta priporočila označil za nepotrebno pridiganje z nekega evropskega piedestala, ki ne razume situacije v Sloveniji, je Janša še opozoril. Če danes preberete tista priporočila, vidite, da je danes natančno to tisto, kar manjka in zaradi česar verjetno danes tukaj sedimo. “Ampak mi tega nismo naredili. Potem, ko smo prišli v Evropsko unijo, pa je popustila neka bojazen pred tem, da bo še kdo komu gledal pod prste in stvari so se namesto, da bi se drastično popravile, drastično poslabšale,” je sklenil.

Tudi sodstvo bremeni birokratska navlaka in predpisi, ki so protislovni
Res je, kot je rekel gospod Florjančič tukaj, tako kot tudi ostale veje oblasti, tudi sodstvo bremeni birokratska navlaka, predpisi, ki so protislovni, in zanje sodstvo samo ni krivo, sprejemala jih je zakonodajna veja oblasti na predlog izvršilne, ampak doslej sem bil izvoljen v vse sestave slovenskega parlamenta in sem večinoma tudi tam sedel, razen, kadar se mi je protiustavno jemal mandat in ne spomnim se veliko protestov sodne veje oblasti ali tožilstva takrat, ko so se dodatne obremenitve in ko se je dodatna birokratska navlaka sprejemala,” je o birokratski navlaki spregovoril premier. Takrat nismo slišali nobenih besed o napadih na sodstvo in podobno, torej neka sokrivda je, ni pa primarna. Ampak ta birokratska navlaka je naš splošen problem, imamo največ predpisov na glavo prebivalca na svetu in to ni samo tisto, kar bi bremenilo samo izrecno sodstvo, je še opozoril.

Foto: Vlada RS

Ne gremo v pravo smer, da bi javnost zaupala v sodno vejo oblasti
V času, ko se je Slovenija vzpostavljala kot samostojna in formalno demokratična država, smo vsi verjeli, je poudaril Janša, da bo, glede na to, da se sodi v imenu ljudstva, to ljudstvo imelo možnost spremljati to sojenje, potem pa smo naenkrat in to po vstopu v Evropsko unijo prišli v situacijo, ko je bilo prepovedano celo slikati sodnika na razpravi in smo isti dan gledali, kako so v Zagrebu obsodili visokega funkcionarja in sodnico, ki jo to sodbo javno brala, pri nas pa je bilo to prepovedano oziroma s sodnim redom onemogočeno. “Potem je prišlo do spremembe, ki pa se samo delno izvaja. Zadnji napredek v narekovajih k tej javnosti je še nedostopnost pravnomočnih sodb, ki se omejuje. Se pravi, gremo v popolnoma nasprotno smer od tega, kar je potrebno storiti za to, da bi sodna veja oblasti imela zaupanje  javnosti. Tega zaupanja ni mogoče ustvariti s tem, ko se govori o pretiranih kritikah in napadih na sodstvo. Če so veje oblasti med seboj ločene, potem verjetno ni prepovedno izrekati kako kritiko, sicer ne vem, kako lahko sploh govorimo o demokraciji.” Janša je na tem mestu še dodal: “Nekaj časa smo celo poslušali, da je treba vse, kar naredi sodstvo spoštovati, ne da je treba upoštevati, ampak spoštovati, kar je to vejo oblasti postavljalo nekje nad papeža, na piedestal popolne nezmotljivosti in nedotakljivosti.” Tudi danes je spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča uporabil to besedo, češ da gre za napade na sodstvo, je dejal Janša in še opozoril, da “ko je v bivši državi takratna JLA začela odgovarjati na vsako kritiko, da gre za napade, za protiustavno ravnanje, za sovražni govori, je trajalo samo še tri leta, da je ta institucija razpadla, prej pa smo vsi še doživljali velike tragedije.”

Predsednik republike Borut Pahor in predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič. (Foto: STA)

Ugled si je treba zaslužiti, a v Sloveniji ljudje zaradi sodnih zmot tudi umirajo
Predsednik vlade je tudi povedal, da politika v Sloveniji nima visokega ugleda, ampak to je manjši problem, ker so volitve na redne termine in imajo ljudje možnost, da če se zmotijo, naslednjič to zmoto popravijo. “Ali pa, pač politika stranke, državnega zbora, vlade, državnega sveta je na prepihu. Sodniki pa imate trajen mandat. To, da je trajen mandat podelil Državni zbor, v mnogih konkretnih primerih nič ne pove, ker so bili predlogi dani s strani Sodnega sveta v nasprotju z zakonom. To je možno dokazati in je bilo dokazano. Torej tu imamo kot država velik problem,” je bil kritičen premier in obenem še dodal, da je zelo težko iz človeškega vidika poslušati, kako so nekateri prizadeti, ker so kritizirani, “po drugi strani pa zaradi vaših sodnih zmot, gospod Florjančič,  ljudje umirajo, imajo uničene družine, kariere, življenje, in to ne v SFRJ, ampak v samostojni demokratični Republiki Sloveniji, kjer imamo polna usta človekovih pravic.

Ko sem bil nazadnje v zaporu, kamor ste me tudi vi poslali s sodbo na Vrhovnem sodišču, sem srečal človeka, ki je bil za kaznivo dejanje, za katerega v zakonu piše, da je možna kazen do 3 let, obsojen na 3 leta in pol, je povedal Janša in pripomnil, da je šla ta sodba čez prvo stopnjo, čez Višje sodišče in čez Vrhovno sodišče. Človek ni imel denarja, da bi se pritožil na Evropsko sodišče, kjer bi sodba padla. Lahko naštejem še polno takšnih tako imenovanih sodnih zmot, je zatrdil premier.

Imate primer, ki je še vedno v teku in se ga naj ne bi smelo komentirati, ampak jaz ga bom, ker je formalno zastaral pred nekaj dnevi. Iz dveh vzporednih sodnih procesov je bilo vsakemu laiku jasno, kdo je zelo verjetno morilec gospoda Jamnika, direktorja Kemijskega inštituta, ampak sodnik, ki je na to opozoril, je v disciplinskem postopku in ne vem, kaj vse se še z njim dogaja. Če je to visok standard slovenskega sodstva, se nas bog usmili. Nobeno takšno ali drugačno poročilo Evropske komisije ali pa kogarkoli, ne more tega zakriti, ker je to pač očitno.” 

Vi bi poslali vozit brzovlak nekoga, ki ni niti eno uro vodil vlaka
Tukaj so pripombe, je opomnil Janša, da je Državni zbor  v par primerih zavrnil kandidate. Sodni svet je v par primerih predlagal za sodnika Vrhovnega sodišča kandidata, ki nima enega samega dneva sodne prakse. “Vi bi poslali nekoga vozit brzovlak, ki ni niti eno uro vodil vlaka in je strašen škandal, ker so poslanci to zavrnili in naj bi ga še enkrat celo predlagali,”  je Janša na slikovit način podal primerjavo. In zraven še pripomnil, da obstaja nek rek, ki ga je verjetno kdo drug že prej izrekel, pripisuje pa se ga Thomasu Jeffersonu. Rek se glasi, ko krivica postane zakon, je upor dolžnost. “Ta citat se zlorablja vsak petek na ljubljanskih ulicah. Ampak tam protestirajo tisti, ki branijo svoje privilegije.”  Če vi sami v sodstvu ne boste sposobni neke resne refleksije situacije in reforme in samo-korekcije, ker politika tega verjetno ni sposobna, je kritično opozoril premier, potem bodo protestirali tisti, ki jim uničujete življenja. To bodo drugačni protesti. Videli smo jih nedavno v eni od naših partnerskih držav, članic EU. Slovenski mediji veliko pišejo o Madžarski, Poljski, pa o sodstvu tam, zelo malo pa o Slovaški, je nadaljeval. Slovaški parlament ima v tem trenutku na klopeh poseben zakon, ki spreminja nekaj več kot 20 predpisov s področja sodstva in pravosodja in dela tisto, kar moramo tudi mi narediti oziroma mora biti sodstvo tisto, ki bo dalo to pobudo.

Janša je opomnil, da je na Slovaškem prišlo do množičnih demonstracij, do aretacij sodnikov, “mislim, da jih je trenutno v zaporu preko trideset, in mislim da jih bo v naslednjih tednih še dvakrat toliko, ker je stvar šla predaleč.” In to je država, ki je članica Evropske unije, je komentiral in povedal tudi, da lahko navede podrobnosti, ker so zakon pogledali. A mislim, je optimistično sklenil, da se v Sloveniji lahko izognemo temu in da lahko sodstvo samo  preuči situacijo, samokritično pogleda, kje so problemi, prizna tiste, ki so neizogibni. “Če je nekdo gol, se slej kot prej izkaže, da je gol, lahko se še prej tako hvali, kako je obleka krasna, samo na neki točki se tega ne da več prikrivati, kajti sicer ob več kot navijaški podpori tem, kot vi pravite, sodnim zmotam s strani mainstream medijem v Sloveniji, ugled sodstva ne bi bil med najnižjimi v Evropski uniji. Če bi šlo samo za videz. Torej ne gre za videz.

Janez Janša in ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič. (Foto: Vlada RS)

Moj predlog je, da se naredi dvoje, je nagovor sklenil Janez Janša
Prvič, da se sodstvo odpre, da ljudje vidijo, kako se sodi, ker po tem, ne bodo ne tisti sodniki ne tisti tožilci, ki so dokazano zamočili stvari, ali pa napačno, po krivem tožili in sodili, napredovali, ker sedaj je to formula,” je Janša podrobneje razložil svoj prvi predlog. Če bi bilo nekaj odmevnih procesov neposredno prenašanih, je dejal, ne bi bilo petdeset obravnav, ampak mogoče samo tri. “Če ste tako prepričani, kako se dela prav, kako se dela po ustavi, po zakonih, po kriterijih, potem ne vem, zakaj tak odpor proti temu, da se sodne obravnave prenašajo. Smo v 21. stoletju, internet obstaja.” Naredimo eno leto poskusnega obdobja in bomo videli, kdo ima prav, je predlagal Janša in opozoril, da se v Sloveniji še vedno sodi v imenu ljudstva, ljudstvu pa se ne dovoli vpogleda v to, kako se sodi, ne v konkretne postopke, ampak nasploh. Nekateri tako imenovani strokovnjaki so polni kritik držav, ki naj bi bile slabše od nas, a v večini teh držav je sodna veja oblasti bolj odprta do ljudstva in ljudje lahko normalno spremljajo, kaj se dogaja, je še pripomnil. “In na podlagi tega zelo težko potem nekdo, ki ima največ razveljavljenih sodb s strani Evropskega sodišča za človekove pravice, najbolj napreduje.” Drugi predlog pa je, je proti koncu nagovora dejal Janez Janša, da resno preučite ta omnibus slovaški zakon in da ga sodstvo, Sodni svet ali pa sodna veja oblasti sama, v sodelovanju s tožilstvom, za katerega se v Sloveniji ne ve, ali je sodna ali izvršila veja, predlaga. “Na ta način se bomo izognili političnim debatam, prestižnim vprašanjem in mislim, da bomo potem vsi zelo srečni, ker bodo ti principi, ki ste jih prej citirali iz ustave, zaživeli v praksi, zaenkrat pa so to samo mrtva črka na papirju v večini primerov.

Sara Bertoncelj