fbpx

Presežna smrtnost v Sloveniji v veliki meri posledica škodljivih influencerjev in neodgovorne opozicije

Influencerji, vodilni politiki in vodje protestov so s svojimi pozivi na proteste in k nenošenju mask, sokrivi za smrti zaradi Covida-19. (Foto: sta, Facebook, Twitter, Youtube)

Lansko pomlad v času prvega vala pandemije covida-19 je začelo število smrti v EU strmo naraščati. Še posebej v nekaterih državah članicah je bilo v primerjavi s prejšnjimi leti izjemno visoko, izhaja iz podatkov evropskega statističnega urada Eurostat. Slovenija je bila v prvem valu relativno uspešna, v drugem pa se je izkazala nekoliko slabše. Najvišji porast smrti je dosegla novembra, pri čemer je dobro vidna vzporednica s tako imenovanimi “vzhajajočimi zvezdami” med influencerji, ki so ljudi želeli prepričati, da covid-19 le ni tako nevaren, da maske v šolah niso potrebne, prav tako so se protestniki zbirali kljub temu, da zbiranje ni bilo dovoljeno. Vsekakor bi ob temeljitejšem upoštevanju ukrepov v Sloveniji umrlo veliko manj ljudi. Trenutno smo v veliko boljši situaciji, kot večina evropskih držav, dosledno spoštovanje ukrepov pa nas lahko obvaruje pred ponovnim porastom smrtnih primerov.

Evropski statistični urad – Eurostat spremlja med drugim tudi podatke o umrljivosti v državah evropske unije. V času epidemije koronavirusa so pripravili posebno poročilo, ki so ga objavili 8. marca in govori o presežni umrljivosti, oziroma o odstopanju števila vseh smrti od povprečja prejšnjih let – pri čemer pa, kot izpostavljajo, gre za število vseh smrti in ne le tistih zaradi covida-19.

V celotni uniji so v obdobju od januarja do decembra lani zabeležili 530 tisoč presežnih smrti v primerjavi z enakimi obdobji v letih 2016-2019. V prvem valu pandemije je bil vrhunec aprila lani, ko je bil porast števila smrti v primerjavi z mesecem aprilom v letih 2016-2019, za četrtino višji. Od sredine marca do konca maja 2020 je bilo umrlih več kot 175 tisoč, podatki od začetka oktobra do konca leta pa kažejo na drugi večji porast – več kot 330 tisoč dodatnih smrtnih primerov.

Povprečno število smrti v letu 2020 v Evropski uniji v primerjavi s povprečjem med leti 2016 in 2019 (Foto: Eurostat)

Po 11. tednu (od 9. do 15. marca 2020) je v Evropski uniji število smrti začelo presegati povprečje preteklih let. Najvišja razlika v primerjavi s prejšnjimi leti je bila v 14. tednu (od 30. marca do 5. aprila). V tednih, ki so sledili se je nekoliko zmanjšala, najverjetneje zaradi učinka različnih omejevalnih ukrepov, ki so bili uvedeni v državah. Vrednosti za poletno obdobje 2020 kažejo rahlo povečanje v primerjavi s povprečjem prejšnjega obdobja, nov trend naraščanja smrti pa se je ponovno začel od 36. tedna dalje (31. avgusta do 6. septembra) in je postal močnejši sredi oktobra (tedni 41- 42).

Po  povečanem številu smrti sta bili v prvem valu vodilni Španija in Italija
Marca 2020 je imela Italija že znatno več smrtnih primerov kot prejšnja leta. Je prva država, ki je dosegla vrhunec: 187 odstotkov večja smrtnost v 13. tednu ( med 23. in 29. marcem). Število smrtnih primerov se je najbolj povečalo v Španiji: 258 odstotkov v 14. tednu (30. marca – 5. aprila). Druge države, kot so Belgija, Luksemburg, Nizozemska in Švedska, so vrh dosegle v 15. tednu (od 6. do 12. aprila).

Število smrti med 10. in 18. tednom v letu 2020 (Foto: Eurostat)

Naslednji vrhunec je sledil v drugem valu pandemije novembra lani, ko je bil ta porast na ravni EU kar 40-odstoten, nakar je decembra padel na 30 odstotkov. Novembra so jo sicer najslabše odnesli na Poljskem (97 odstotkov) in v Bolgariji (94 odstotkov), že na tretjem mestu pa je bila Slovenija s porastom v višini 88,7 odstotka. Pri tem pa je dobro vidna vzporednica v omenjenem obdobju s tako imenovanimi “vzhajajočimi zvezdami” med influencerji, ki so ljudi želeli prepričati, da covid-19 le ni tako nevaren, da maske v šolah niso potrebne, prav tako pa so se protestniki zbirali kljub temu, da zbiranje ni bilo dovoljeno. Vsekakor bi ob večjem upoštevanju ukrepov, Slovenija beležila veliko manj črne podatke od navedenih.

V jesenskih mesecih je bilo največ presežnih smrti v osrednjem in vzhodnem delu Evrope
V drugi polovici leta, po 26. tednu (začetek julija) in še bolj izrazito jeseni (po 38.-39. Tednu), je trend smrtnosti v večini držav ponovno začel naraščati, vendar z drugačnimi vzorci. V jesenskih mesecih se je smrtnost povečala v državah osrednjega in vzhodnega dela Evrope. V spodnji tabeli je primerjava smrtnih primerov med 41. in 50. tednom (začetek decembra) v drugi polovici leta 2020 s povprečjem prejšnjih štirih let, pri čemer je opaziti povečano smrtnost na Poljskem, Češkem ter v določenih regijah v Franciji, Italiji, Avstriji, Romuniji in Bolgariji.

Povprečno število smrti med 41. in 50. tednom v letu 2020 (Foto: Eurostat)

Zaenkrat Eurostat še ne beleži vseh podatkov za letošnji januar, a kot kaže se je situacija v Sloveniji občutno izboljšala, saj je po poročanju STA delež presežnih smrti padel na 26,9 odstotka, a se zaenkrat še vedno uvršča med slabše države. Po absolutnem številu pa se Slovenija uvršča med države, kjer je bilo najmanj presežnih smrti. Med državami, za katere so podatki že na voljo, je bilo januarja očitno najslabše na Slovaškem (77 odstotkov), Portugalskem (59 odstotkov) in Češkem (53 odstotkov).

Absolutno število smrtnih primerov po petih izbranih državah (Foto: Eurostat)

Kot je objavil sledilnik za covid-19, je v letu 2020 po podatkih CRP (vnos do 5. 2. 2021) umrlo 24.777 oseb. Od leta 2015 do 2019 je na leto povprečno umrlo 21.129 oseb. Razlika med tema dvema vrednostima, torej 3.648, predstavlja presežno število umrlih v prejšnjem letu. To je 17,3 odstotka več od petletnega povprečja.

Presežne smrti v Sloveniji po mesecih (Vir: Sledilnik covid-19)

Najbolj izstopata november z 89 odstotno in december z 77-odstotno večjim številom umrlih, kot bi jih pričakovali v povprečnem novembru oziroma decembru v obdobju 2015 do 2019.

Sara Rančigaj