Pretirana obdavčitev in stroga zakonska ureditev ovirata nastanek novih delovnih mest, sta sovražnik podjetništva in največja prepreka za tuja vlaganja v Sloveniji

Foto: iStock

Vse preteklo desetletje se Slovenci vse bolj srečujemo z vse večjo vpletenostjo države v naša življenja. Zaradi vse višjih davkov ljudem konec meseca ostaja vse manj denarja, s katerim lahko razpolagajo. Uvedena je bila kopica novih licenc in dovoljenj – od licenc za turistične vodnike in učitelje glasbe do dovoljenj za opravljanje dejavnosti frizerjev in knjižničarjev –, seveda ob hkratni omejitvi pravic državljanov do prostega opravljanja dela in trgovanja. Državni paternalizem se je okrepil, kar je prineslo prepoved tobaka za oralno uporabo, in nova pravila, ki urejajo vse, od tablic čokolade do zavojčkov cigaret. Poleg tega so bila uvedena pravila glede jezika, ki omejuje poučevanje v tujih jezikih na fakultetah, in glede pravic radijskih hiš do predvajanja glasbe. Trpi pa seveda tudi gospodarstvo, saj so upravni postopki in birokracija vse težje obvladljivi. Uredbe dušijo tudi digitalno in delitveno gospodarstvo ter v kali zatrejo priljubljena novoustanovljena inovativna podjetja, kot sta AirBnB in Uber.

Kot poudarjajo v Inštitutu Libertas, sta zaščita zasebne in intelektualne lastnine temelj svobodne družbe. Pretirana obdavčitev in stroga zakonska ureditev poleg tega ovirata nastanek novih delovnih mest, sta sovražnik podjetništva in največja prepreka za tuja vlaganja v Sloveniji. Kot menijo v Inštitutu Libertas, imamo Slovenci pravico živeti v državi, kjer sta svoboda govora in osebna izbira temeljni pravici, ne privilegija. Inštitut Libertas si zato prizadeva, da bi bile vrednote osebne svobode in odgovornosti, omejena zakonska regulativa in spoštovanje zasebnega podjetništva srce vseh vladnih določil. Kot poudarjajo, bo parlamentarni mandat od leta 2018 do leta 2022 za Slovenijo ključen. Zasebno in intelektualno lastnino ter svobodo dela in trgovanja po željah državljanov ščiti naša ustava. Zakonodajalci bi si zato morali prizadevati za rušenje ovir, ne pa uvajati pretiranega nadzora in vpliva države v življenja ljudi. Ključno vprašanje, na katerega si moramo odgovoriti, je, ali želimo živeti v državi, ki verjame v dobro upravljanje, transparentnost in zasebno podjetništvo, ali pa v državi, ki verjame v neuspele pristope preteklosti. V Inštitutu Libertas so tako pripravili načrt, s katerim bo Slovenija pripravljena na prihodnost. Ta temelji na treh načelih:

1. Regulatorno ureditev morajo usmerjati dejstva, ne čustva
Vlade pogosto brcnejo v temo, kar dokazujejo visoki davki in zakonodaja, ki je vsem zgolj v breme Kot primer tega navajajo nepremičninski davek, ki je bil prenagljeno sprejet leta 2013, ustavno sodišče pa ga je zavrnilo samo leto pozneje. Izvesti je treba ocene vpliva na podlagi dokazil pred sprejemom novih zakonov, s čimer zagotovimo, da podjetij in potrošnikov ne bomo obremenili z dodatnimi stroški.

2. Politiki in javni uslužbenci ne vedo, kaj je najbolje – ustvarjalci bogastva pa
Ko vlade sprejemajo odločitve, bi pri tem morali sodelovati tudi predstavniki podjetij in potrošnikov. Vlada bi morala voditi odprt in transparenten dialog z gospodarskimi panogami, tako da bi slovenski zakoni in uredbe poskrbeli, da bo Slovenija najprijetnejši kotiček v Evropi za življenje, delo in naložbe.

3. Državljane je treba obravnavati kot odrasle, ne otroke
Pretirana zdravstvena opozorila in omejitve na embalažah izdelkov potrošnikom zgolj dajejo občutek, da so v očeh vlade popolni nevedneži, ciljev glede javnega zdravja pa ne dosežejo. Da bi bila Slovenija konkurenčna v globalnem smislu, je treba vzpostaviti razmere, ki bodo spodbudne za podjetništvo, ne pa napadati blagovne znamke in intelektualno lastnino. Vlada bi se morala osredotočiti na uredbe, ki bi ustvarile nova delovna mesta, ne pa zgolj na simbolične poteze. Primer tovrstnih uredb je na primer enotna embalaža tobačnih izdelkov, ki bi jo bilo treba umakniti, ne zaostrovati.

Inštitut Libertas je bil ustanovljen leta 2016 z namenom promocije idej klasičnega liberalizma ter osebne in gospodarske svobode v Sloveniji. Skozi promocijo odprtega in kritičnega diskurza inštitut prispeva k izboljšanju kakovosti javne razprave v Sloveniji in pomaga državljanom tlakovati pot do večje svobode in blaginje. Inštitut organizira okrogle mize, debate, seminarje in druge izobraževalne projekte, na katerih konstruktivno sooča različne poglede in s tem opremlja javnost z znanjem, ki ji bo omogočilo učinkovitejše sodelovanje pri iskanju in reševanju problemov svobodne družbe. Inštitut prevzema aktivno vlogo skozi analizo in komentiranje javnih politik, v kritični diskurz pa vključuje tako mladino kot uveljavljene raziskovalce ter poslovneže.

Dogodki in aktivnosti Inštituta Libertas
Prvi dogodek Inštituta Libertas Ljubljana Seminar on Classical Liberal Thought je bil namenjen predvsem diskusijam na temo pomena in vloge klasičnega liberalizma v spodbudnem času. Dogodek je gostil udeležence iz več kot dvanajstih držav.

Inštitut Libertas (Foto: Facebook)

Dogodek Koliko nas stane država? Je bil organiziran skupaj z vodilnimi akademiki na ekonomski fakulteti, namenjen pa je bil analizi skupnega davčnega bremena v Republiki Sloveniji.

Inštitut Libertas (Foto: Facebook)

Inštitut Libertas zagovarja preudarno in prostotržno legalizacijo konoplje za rekreativne in zdravstvene namene, zato so organizirali Okroglo mizo o institucionalnih ureditvah legalizacije konoplje. Namen okrogle mize je bilo preučevanje bolj in manj uspešnih institucionalnih okvirov legalizacije in njihovih posledic.

Inštitut Libertas (Foto: Facebook)

Dandanes za mnoge izdelke veljajo restriktivne ureditve oglaševanja, embalaž in uporabe blagovnih znamk. Namen dogodka Svet brez blagovnih znamk je bil opozarjanje na nesprejemljivost škodljivosti mnogih takšnih ukrepov.

Inštitut Libertas (Foto: Facebook)

Konferenca European Students for Liberty “Market Solutions for the 21st Century”

Inštitut Libertas (Foto: Facebook)

Inštitut Libertas je leta 2017 in 2018 gostil Free Market Roadshow Ljubljana v nizu letnih dogodkov, ki so se dogajali po vsej Evropi. Razprave so potekale na temo prostega trga, na njih pa so sodelovali akademsko priznani govorci iz vsega sveta.

Inštitut Libertas (Foto: Facebook)

Kampanja Disregulacija je več mesecev dolga kampanja, ki je namenjena izpostavljanju prekomerne regulacije življenj državljanov. Vključuje raziskave javnega mnenja, tiskovne konference, video vsebine, nastope in lastno družbenomedijsko kampanjo.

Inštitut Libertas (Foto: Facebook)

J. Ž.

Komentarji so onemogočeni.

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!