fbpx

Pričelo se je zbiranje podpisov za referendume – o čem bomo odločali in zakaj je v vašem interesu, da uspejo

Zakon o dolgotrajni oskrbi je prinašal starejšim to, kar so si zaslužili. (Foto: Pixabay)

Z današnjim dnem začenja teči rok za zbiranje podpisov za razpis zakonodajnih referendumov o predlogu sprememb zakona o vladi, predlogu novele zakona o RTVS in predlogu sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi. Pobudnica vseh treh referendumskih pobud je SDS, 35-dnevni rok, do katerega lahko zbirajo potrebnih 40.000 podpisov, pa se bo iztekel 5. oktobra.

Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je dan pred začetkom zbiranja podpisov za STA dejala, da se bodo v stranki, glede na to, da so sami vložili referendumske pobude, aktivno vključili tako v zbiranje podpisov kot tudi morebitno samo referendumsko kampanjo. Pričakuje, da bodo zbrali 40.000 podpisov za vsak referendum, saj da ljudje to tudi pričakujejo. Tako napoveduje, da bo aktivnost stranke vseh 35 dni zbiranja podpisov “maksimalna”.

Kdaj bi lahko ob zadostnem številu zbranih podpisov izvedli naštete referendume, sicer še ni znano. V SDS bi si želeli, da bi jih izvedli sočasno z jesenskimi bodisi lokalnimi bodisi predsedniškimi volitvami. Koalicija se tega pričakovano boji in bo naredila vse, da se razpišejo na datum, ko volilna udeležba ne bi bila zadostna in referendumi ne bi bili uspešni.

O čem bomo torej volivci in volivke odločali na prihajajočih referendumih?

Referendum o spremembi zakona o vladi
Novela zakona o vladi prinaša razširitev števila ministrstev. V Sloveniji je trenutno 14 ministrstev, trenutnemu naboru pa bi se dodala tri dodatna ministrstva, in sicer Ministrstvo za solidarno prihodnost, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Vsako od teh ministrstev bo za svoje delovanje potrebovalo ločen birokratski aparat, ki bo padel na breme davkoplačevalcev. Vlada trdi, da je cilj zakona zagotoviti učinkovito izvajanje nalog nove vlade, v skladu s koalicijsko pobudo. Na čelo teh ministrstev se bodo zavihteli odsluženi, a očitno zaslužni kadri levice, med drugim (s strani volivcev zavrnjena) Alenka Bratušek, ki jo je Robert Golob rešil iz gotove politične pozabe.

Referendum o spremembi zakona o RTV
O spremembi zakona o RTV je bilo doslej v medijih prelitega največ črnila. Nič čudnega, saj se dotika prav delovanje javne radiotelevizije. Bistvena sprememba, ki jo uvaja novela zakona je sprememba pri imenovanju članov programskega sveta. Levica želi spremeniti trenutno ureditev, v kateri imajo volivci vsake dve leti možnost (preko volitev) vplivati na sestavo programskega sveta. Politične stranke, ki se prebijejo v parlament imenujejo 21 od 29 predstavnikov, po novem predlogu pa bi politične stranke imenovale samo dva predstavnike, večino ostalih pa t. i. civilna družba, ki pa je v bistvu le podaljšek leve politike, ki bi na tak način zacementirala svoj vpliv na javni zavod. Trenutno zakonsko ureditev je sicer uvedla prva vlada Janeza Janše, nato pa se je o zakonu odločalo še na referendumu, ki ga je zakon prestal.

Referendum o spremembah zakona o dolgotrajni oskrbi
Narod pa bo očitno presojal tudi o spremembah zakona o dolgotrajni oskrbi. Gre za enega največjih dosežkov Janševe reformne vlade. Dotični zakon je ugledal luč po 20 letih odlašanja in predelav, zvrstilo se je preko 100 različnih verzij zakona, dokler ga ni v roke dobila zadnja vlada. Zakon je osebam, ki zaradi bolezni, starosti, poškodb, invalidnosti, izgube intelektualnih sposobnosti prinašal:

  • pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih, kot so prehranjevanje pri pitju in hranjenju, osebni higieni, oblačenju, gibanju;
  • pomoč pri podpornih dnevnih opravilih, kot je pomoč pri gospodinjskih opravilih, pri nakupu živil in življenjskih potrebščin, pripravi in postrežbi obrokov;
  • storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila, kot je spremljanje vitalnih funkcij in drugih parametrov, spremljanje zdravstvenega stanja, priprava in nadzor nad jemanjem zdravil;
  • storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti, kot so storitve, namenjene krepitvi in ohranjanju funkcionalnih sposobnosti, svetovanja za prilagoditev bivalnega okolja, storitve postdiagnostične podpore osebam s težavami v telesnem in duševnem zdravju;
  • predvidena je tudi e-oskrba, te storitve obsegajo zlasti pripomočke in storitve informacijsko komunikacijske tehnologije in storitve na daljavo za zagotavljanje samostojnosti in varnosti upravičenca v domačem okolju.

Vse te pridobitve za starejše so sedaj ogrožene. Koalicija je izglasovala spremembo zakona, ki jim omogoča dvoletno zakasnitev začetka izvajanja zakona, kot razlog pa je navedla pomanjkanje sredstev. Gre za laž, so prepričani v SDS.

Sara Kovač