Pridiga soboškega škofa Petra Štumpfa pri maši za domovino, ki jo je javna RTV prezrla: O pozabljenih otrocih zasebnih šol in doprinosu RKC v procesu osamosvajanja Slovenije

Pridiga msgr. dr. Petra Štumpfa v ljubljanski stolnici pri maši za domovino (vir: twitter)

V sredo, 19. junija, je v ljubljanski katedrali svetega Nikolaja potekala maša za domovino v počastitev dneva državnosti, ki so jo darovali škofje in duhovniki RKC. Maše se je poleg cerkvenih dostojanstvenikov po poročanju portala V fokusu udeležil tudi državni vrh s predsednikom Borutom Pahorjem na čelu. A izostala je javna televizija, ki je mašo za domovino v celoti prezrla.

Praznovanje dneva državnosti Republike Slovenije nas vsako leto v spominu poveže z osamosvojitveni dogodki,” je pridigo ob slovesni maši začel soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. “Takrat nam ni bilo lahko, a bilo nam je lepo. Lahko nam ni bilo, ker je bila vojna in so bile žrtve. Lepo nam je bilo, ker smo čutili drug drugega kot brata in sestro – bili smo ena lepa, zanosna, a preprosta slovenska družina, ki ni več skrivala svojih hrepenenj po lastni državi.”

Ob tem ne moremo mimo vseh pozivov, ki jih je zlasti nadškof Alojzij Šuštar namenil ustavitvi napada tedanje jugoslovanske vojske na Slovenijo ter kasneje mednarodnemu priznanju naše države.” Danes se zdi, da je doprinos RKC k mednarodnemu priznanju Slovenije pozabljen. Ravno tako je pozabljeno dejstvo, da se je slovenska nacionalna identiteta lahko razvila zahvaljujoč temeljem Katoliške cerkve.

Slovenska politika zanemarja odnose s Cerkvijo
Leta 2003 smo dobili sporazum med Svetim sedežem in Republiko Slovenijo, ki ureja samo pravna vprašanja. Vsa druga vprašanja, kot na primer glede katoliških šol, ohranjanja kulturne dediščine, duhovne oskrbe v bolnišnicah, domovih za starejše občane in zaporih, pa do danes še niso urejena,” je povedal Štumpf, ki je opozoril, da Cerkev od predstavnikov državnih oblasti pričakuje, “da z namenom ureditve delovanja Katoliške cerkve v Sloveniji pristopijo k sklenitvi novih delnih sporazumov s Svetim sedežem”.

https://twitter.com/strankaSDS/status/1141395038620008448

Kakor je povedal Štumpf: “Če imajo takšne sporazume vse sosednje države, ne vidimo nobenih razlogov, da ne bi mogli imeti tudi katoličani v Sloveniji enako urejenih pravic, Cerkev pa urejeno svobodo delovanja. S takšnimi sporazumi bi se izognili tudi današnjim težavam, ki jih imata vlada in politika, še posebej, ko gre za enako obravnavo vseh otrok in financiranje zasebnih osnovnih šol in vrtcev.”

V svoji pridigi se je Štumpf ustavil tudi pri stoti obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo obeležujemo letos. “Na skrajnem severovzhodu Slovenije so pred več kot tisoč leti ostali pozabljeni prebivalci Spodnje Panonije. V pozabo in izoliranost jih je pahnil razpad slovenske Kocljeve kneževine. Reka Mura je tako postala meja, ki je ozemeljsko mnoga stoletja ločevala Slovence stran od Slovencev na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem. Skoraj nihče več ni vedel za prekmurske Slovence. Imeli so jih za Vende, potomce nekega starodavnega ljudstva, brez identitete, ki pač živijo v ogrskem kraljestvu.”

Zlati mostovi Prekmurja
A s pomladjo narodov sredi 19. stoletja so se štajerski duhovniki zaželi obračati tudi preko Mure. “Mura je postala reka verskega, jezikovnega in kulturnega tihotapstva. V strogi tajnosti so namreč štajerski duhovniki v vinskih sodih čez Muro dobavljali prekmurskim Slovencem Mohorjeve in druge slovenske knjige. V srcu prekmurskih in štajerskih Slovencev so pričeli nastajati zlati mostovi povezovanja za graditev združenega slovenstva v eni domovini Sloveniji,” je povedal Štumpf.

Od takrat je bilo čez Muro zgrajenih sedem mostov, od Petišovcev pri Lendavi do Gornje Radgone. Kot je povedal Štumpf, “za nas, Prekmurce, so to zlati mostovi”. A je soboški škof ob tem opozoril, da so številni Prekmurci primorani iskati delo v sosednji Avstriji. “Če je madžarska država pri raznih oblikah pomoči pozorna do svojih sonarodnjakov v Prekmurju in drugod po svetu, potem bi morala tudi slovenska država vsaj z enako pozornostjo iskati načine, kako ohranjati slovenstvo ter spodbujati gospodarski in kulturni razvoj Prekmurja.”  

Celotno Štumpfovo pridigo si lahko preberete TUKAJ.

Ivan Šokić