Privilegiji medijskih likvidatorjev iz javne hiše RTV Slovenija

Datum:

Neverjetno, a resnično! Plače in plačni razredi privilegiranih novinarjev na RTV Slovenija se približujejo rangu državnih sekretarjev in ministrov, za zavzeto družbenopolitično delo pa so izbranci tudi dodatno nagrajeni.

Epidemija covida-19 je na površje naplavila tudi privilegije, ki si jih brez sramu med sabo delijo izbranci v javnem zavodu RTV Slovenija. Za nekatere novinarje, ki zaradi zakonske narave RTV Slovenija sodijo med javne uslužbence, pa je ta kriza razgalila tudi njihove plačne razrede, ki se pri nekaterih že približujejo plačnim razredom in plačam državnih sekretarjev in ministrov, najvišjim funkcionarjem v državi, torej.

V neverjetno visokih plačnih razredih

Eriki Žnidaršič, voditeljici Tarče, ki je bila udarna sila pri rušenju vladajoče koalicije zaradi zaščitnih mask, je vodstvo RTV Slovenija podelilo 57 plačni razred. Takšnega plačnega razreda ne doseže noben redni profesor in hkrati doktor znanosti na nobeni slovenski fakulteti tik pred upokojitvijo. Kustos z doktoratom je denimo v 42. plačnem razredu, tako kustosi kot novinarji na RTV Slovenija pa sodijo pod kulturni resor in v kategorijo javnih uslužbencev. Dejan Ladika je denimo v 56. plačnem razredu, kar je razred generalnih direktorjev direktoratov na posameznih ministrstvih, torej v rangu tretje osebe na ministrstvu. Javna uslužbenka Nataša Markovič je na RTV Slovenija uvrščena v 49. plačni razred, ki pripada nazivu sekretarja v javnem sektorju, do tega plačnega razreda pa lahko ob rednem napredovanju zlezejo javni uslužbenci tik pred upokojitvijo.

Nataša Markovič si je kot raziskovalna novinarka Tarče privoščila kar nekaj netočnosti. (Foto: Tarča na RTV SLO)

Dejstvo je, da so si novinarji RTV Slovenija skozi kolektivno pogodbo za javni sektor in tudi novinarsko kolektivno pogodbo priborili pravice in ugodnosti, ki jih drugi uslužbenci v javnem sektorju in tudi drugi novinarji ne poznajo. To so maksimalni plačni razredi, hkrati pa z novinarsko kolektivno pogodbo zaposleni novinarji na RTV Slovenija uživajo še plačani t. i. “rekreacijski dopust”. Do tega dopusta so upravičeni tudi tisti novinarji, ki le redko prestopijo prag te hiše, so doma ali v lokalu čez cesto. Mnogi novinarji, zaposleni pri zasebnih lastnikih medijev, lahko o privilegiju rekreacijskega dopusta le sanjajo, veseli so, če imajo redno delovno razmerje in redni letni dopust. Novinarji RTV Slovenija tako kot edini v državi uživajo vse bonitete, ki jih daje položaj javnega uslužbenca, hkrati pa s pridom izkoristijo vse ugodnosti, ki so si jih izborili novinarji.

Tovariš Kadunc, poglejte se v ogledalo!

Na RTV Slovenija pa je znotraj kolektiva dodatno zavrelo, ko so zaposleni zvedeli za dodatke k plačam tem trem novinarjem in še mnogim drugim izbrancem, ki so dobili kak evro več ali kak evro manj dodatka kot omenjena udarna trojica. Jeza med zaposlenimi, ki so bili do dodatkov upravičeni, vendar ne sodijo med prvorazredne in so zato ostali brez dodatnega denarja, je bila tolikšna, da je inšpektorat za javni sektor pri ministrstvu za javno upravo prejel prijavo glede dodatka za delo v kritičnih razmerah ravno za te tri novinarje. Zaradi nezadovoljstva v kolektivu je nadzor notranje revizije od vodstva RTV zahteval tudi nadzorni svet RTV Slovenija, vendar se je generalni direktor Igor Kadunc temu izmikal in je nadzor naročil šele tri mesece po zahtevi nadzornikov.

Generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc. (Foto: STA)

In tudi sicer je Kanduc pri teh dodatkih za delo v rizičnih razmerah odločal po svoje in bolj po domače. Kadunc namreč ni opredelil kriterijev in okoliščin, v katerih so bili javni uslužbenci upravičeni do dodatka po 71. členu Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), ampak jim je dodatke določil kar s sklepom na podlagi predlogov vodij organizacijskih enot. Ti so tudi predlagali generalnemu direktorju višino dodatka v odstotku bruto osnovne plače za posamezne izbrane novinarje in druge programske delavce. Prav tako ni dal možnosti sindikatom, da bi podali svoje mnenje, kar ni v skladu z 10. členom Zakona o delovnih razmerjih.

Tudi Ministrstvo RS za kulturo ni določilo obsega dodeljenih sredstev za izplačilo dodatka po 71. členu ZIUZEOP, vendar se Kadunc na to ni oziral in je mimo tega izplačal ta dodatek. Dodatek je znašal 101.721 evrov bruto/bruto. Hkrati pa je iz državnega proračuna bilo glede na določila kolektivne pogodbe za javni sektor dodatno nakazano za RTV Slovenija 896.621 evrov. Ko je na RTV zaradi teh dodatkov vrelo od nezadovoljstva, je Kadunc zaposlenim cinično zapisal, da nezadovoljneže daje neke vrste zavist in naj se raje pogledajo v ogledalo. Vendar ne samo izgube RTV Slovenija ter nesprejeti programski in finančni dokumenti, tudi te nepravilnosti in brezmejna Kadunčeva aroganca niso bili dovolj, da bi programski svetniki pred dnevi zbrali dovolj glasovi in Kadunca zapisali v zgodovino.

Erika Žnidaršič v aprilu več kot 8200 evrov bruto plače

In kaj je ugotovila inšpekcija, ko je pretresala plačila Ladiki, Markovičevi in Žnidaršičevi? Na RTV Slovenija so si v času epidemije izplačali dva dodatka, in sicer dodatek po kolektivni pogodbi v višini 65 odstotkov urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca in dodatke po interventnem zakonu, kjer pa je mogoče izplačevanje do 100 odstotkov urne postavke in za ta del dodatka niso bili postavljeni objektivni kriteriji. Ladika je za mesec marec prejel več kot 5600 evrov bruto plače, za april pa več kot 6600 bruto plače. Nataša Markovič je za marec prejela nekaj več kot 3700 bruto plače, za april pa več kot 5800 evrov. Erika Žnidaršič je za opravljeno delo v Tarči bila marca nagrajena z več kot 5100 evri bruto plače, v mesecu aprilu pa z več kot 8200 evri bruto plače.

Erika Žnidaršič (foto: RTV Slovenija)

Erika Žnidaršič je bila izbranka globoke države za prvo damo pri rušenju vlade sredi koronakrize in je bila za svoje delo tudi ustrezno nagrajena. Prvič z izjemno visokim plačnim razredom, nato še z dodatki. Seveda pa vse to plačujemo mi z RTV prispevkom, kar je le lepše ime za obvezni davek, ki nam ga je predpisala država z zakonom.

“Sem v 47. plačnem razredu.” A res?

Na naš zgornji članek se je takoj po izidu revije Demokracija odzvala preko elektronske pošte voditeljica Tarče Erika Žnidaršič, ki je zanikala, da bi bila v tako visokem plačilnem razredu. “Sem v 47. plačnem razredu.”

No, in kaj pravi Zapisnik o inšpekcijskem nadzoru na Javnem zavodu Radiotelevizije Slovenija z dne 3. 11. 2020, ki ga je opravil Inšpektorat za javni sektor pri Ministrstvu za javno upravo Republike Slovenije in nima oznake “Interno” ali “Zaupno”: “Javna uslužbenka Erika Žnidaršič, univerzitetna diplomirana novinarka, je imela na dan 1. 4. 2020 16 let, 11 mesecev in 3 dni delovne dobe. Javna uslužbenka opravlja delo na delovnem mestu G027054 novinar glavni komentator/voditelj (Pogodba o zaposlitvi, št. 1/A-16732-18-1 z dne 23. 3. 2018). Izhodiščni plačni razred delovnega mesta je 49., javna uslužbenka pa je uvrščena v 57. plačni razred (3.960,02 EUR bruto).” Se pravi, da to, kar smo prvotno zapisali v članku glede na zapisano v uradnem zapisniku o inšpekcijskem nadzoru nedvomno drži.

Peter Truden

Sorodno

Zadnji prispevki

[Javnomnenjska anketa] SDS se obeta visoka zmaga na evropskih volitvah

Podpora vladi Roberta Goloba še naprej pada. Po zadnji...

Nad nekdanjega ministra poslali policijo!

Danes zjutraj sta policistki obiskali nekdanjega ministra za kulturo...

27. april – dan, ko so komunisti paktirali z nacisti in razklali slovenski narod

27. aprila je državni praznik. Imenujejo ga dan boja...

Amerika šokirana: Razmere na kampusih ušle izpod nadzora

V zadnjih dneh vse bolj kaže, da so razmere...