Odgovor vlade Marjana Šarca na nedavno poslansko vprašanje poslanca SDS Tomaža Lisca je javnost soočil z nepredstavljivim dejstvom, da je trenutno neuresničenih kar 18 odločb Ustavnega sodišča Republike Slovenije. O tem, kaj pomeni tolikšno število neuveljavljenih odločb ustavnega sodišča za ustavno demokracijo, smo se pogovarjali s priznanima ustavnima pravnikoma, ustavnim sodnikom Klemnom Jakličem in profesorjem ustavnega prava na mariborski pravni fakulteti Jurijem Toplakom, ki sta si enotna, da je neuveljavljanje odločb ustavnega sodišča zelo slabo sporočilo za slovensko javnost. “Politika s tem torej ne le krši človekove pravice in kršitev nato ne želi popraviti, ampak s takšno popolno nadvlado politične volje nad temeljnimi človekovimi pravicami razčlovečuje ter neenako obravnava nekatere od svojih državljank in državljanov. Namesto vladavine prava vzpostavlja vladavino lastne politične moči,” je povedal Jaklič, Toplak pa je ob tem spomnil na možnost, da ustavno sodišče lahko tudi samo doseže uveljavitev posameznih odločb, kot je to na primer že storilo v primeru ustanovitve Občine Ankaran pred nekaj leti.
Slovenski premier Marjan Šarec mantro, da je odločitve sodišč potrebno spoštovati, kot kaže, ponavlja s figo v žepu. Odgovor njegove vlade na nedavno poslansko vprašanje poslanca SDS Tomaža Lisca je namreč javnost soočil s pretresljivim dejstvom, da je trenutno neuresničenih kar 18 odločb Ustavnega sodišča Republike Slovenije, pri čemer pri štirih izmed njih rok za uveljavitev še ni potekel, preostalih 14 pa bi že moralo biti izvršenih. Gre za katastrofalno sporočilo, da je aktualni slovenski vladi v resnici le malo mar za spoštovanje odločitev ustavnega sodišča. O tem, kaj pomeni tolikšno število neuveljavljenih odločb ustavnega sodišča za ustavno demokracijo, ter o možnih rešitvah nastale situacije smo se pogovarjali s priznanima ustavnima pravnikoma ddr. Klemnom Jakličem in dr. Jurijem Toplakom.
Namesto vladavine prava se vzpostavlja vladavina politične moči
Jaklič je poudaril, da veliko število neuveljavljenih odločb ustavnega sodišča jasno kaže, da politika iz ustave, ki je najvišje pravo na ozemlju države in kot takšno branik temeljnih človekovih pravic, ustvarja pravno nezavezujoč dokument, torej tak, ki je podrejen volji in kapricam politične večine. “Politika s tem torej ne le krši človekove pravice in kršitev nato ne želi popraviti, ampak s takšno popolno nadvlado politične volje nad temeljnimi človekovimi pravicami razčlovečuje ter neenako obravnava nekatere od svojih državljank in državljanov. Namesto vladavine prava vzpostavlja vladavino lastne politične moči,” je povedal Jaklič. Ob tem je spomnil na dejstvo, da je doslej že več predsednikov in predsednic ustavnega sodišča pojasnilo, da neizvrševanje odločb predstavlja hudo kršitev ustave in v praksi po korakih pravzaprav ukinja pravno državo. “Med drugim zato Slovenija še ni pravna država v pravem in polnem pomenu tega načela,” je še povedal.
Neizvršene odločbe je treba izvršiti
Po mnenju Jakliča obstaja za rešitev protiustavnega stanja zgolj ena pot, in sicer ta, da se neizvršene odločitve vendarle izvrši. V zvezi s tem je povedal: “V pravnih državah oziroma svobodnih demokratičnih družbah to vselej napravijo organi, ki jih odločitev naslavlja, praviloma torej vlada in parlament. V manj razvitih državah, kjer pravna država in kultura šepata, mora včasih vrzel zapolniti ustavno sodišče samo s sprejemom nove odločitve, v kateri samo sprejme začasen način izvršitve svoje odločbe in s tem pravzaprav stopi v čevlje začasnega zakonodajalca.”
V Nemčiji do česa takega sploh ne more priti
Ob že zapisanem se poraja vprašanje, kako izgleda implementacija ustavnih odločb v demokratičnih državah v tujini. O tem je Jaklič povedal: “To vprašanje se je že nekajkrat postavilo tudi nam, ne nazadnje tudi ob nedavnem bilateralnem srečanju z delegacijo nemških ustavnih sodnic in sodnikov. Pojasnili so, da se pri njih ta problem še ni pojavil. Le v enem primeru, ko se je rok za izvršitev odločitve nevarno bližal, a še ni potekel, je nekoč ustavno sodišče zakonodajalcu namignilo, da bi v takem primeru lahko samo določilo način izvršitve svoje odločbe, a je nato nemški zakonodajalec nemudoma odreagiral in odločbo izvršil še pred rokom.” To po Jakličevih besedah nakazuje na bistveno razliko med pravno državo in takšno, ki ni zares pravna. Po njegovo je krivce za nepravno državo pri nas potrebno iskati med tistimi, ki sicer povsem razumnih in celo nujnih odločb preprosto ne izvršijo.
Gre za zelo slabo sporočilo javnosti
Podobnega mnenja kot Jaklič je tudi Toplak. Ta je v pogovoru z nami poudaril, da gre zlasti pri tistih odločbah ustavnega sodišča, pri katerih je rok za uveljavitev že potekel, “za zelo slabo sporočilo s strani državnega zbora in vlade ostalim odločevalcem, se pravi vsem, ki odločajo v javni upravi glede tega, kako naj se spoštuje pravo“. Ob tem je dodal, da to še ni vse, saj gre tudi za zelo slab signal vsem državljankam in državljanom. “Gre za zelo slabo sporočilo javnosti. Zelo zaskrbljujoče in škoda je, da volivci na volitvah takšno oblast spet in spet izvolijo. Kot kaže, pri nas nimamo samo predstavnikov oblasti, ki jim odločbe ustavnega sodišča niso pomembne, ampak tudi volivce, ki jim to očitno sploh ni prioriteta,” je povedal.
Toplak je ob tem poudaril, da bi celotno situacijo najbolje lahko rešilo kar ustavno sodišče samo. “Ustavno sodišče ima možnost stopnjevati sankcije na način, da če odločba ni uresničena, samo določi novo ureditev,” je povedal in ob tem spomnil na dejstvo, da je ustavno sodišče samo doseglo uresničitev ene izmed odločb že pred leti, ko je ustanovilo Občino Ankaran, čeprav je državni zbor ni hotel. Po njegovo bi ustavno sodišče s tem, ko bi to storilo tudi pri spornih 14 odločbah, pri katerih je rok za uveljavitev že potekel, pokazalo, kako pomembno je spoštovanje prava.