Iz petka v petek lahko opazujemo, kako se na ulicah zgrinjajo protivladni protestniki, toda od začetnega navdušenja udeležencev protestov, je sedaj ostalo le nekaj sto takšnih, ki pa še vedno vztrajajo. Ker so protestniki ugotovili, da izgubljajo moč, so se lotili drugačne strategije. S pomočjo plakatov, ki jih lepijo vsepovsod, iščejo ljudi, ki bi se jim pridružili, medtem ko javna zbiranja zaradi pandemije niso niti dovoljena.
Medijski konstrukt petkovih protestov se je pričel 8. maja po omilitvi ukrepov v prvem valu, kljub temu, da javno zbiranje še vedno ni bilo dovoljeno. Ne glede na vse so se od takrat dalje protestniki zbirali, oblasti pa so do njih ostale mile in jih niso preganjale. Policija je posredovala samo v izjemnih primerih hudih provokacij, protestov pa se je v vmesnem času udeležila tudi Antifa.
Na prvem protivladnem protestu je bilo, po poročilu policije, približno 5500 kolesarjev, teden dni kasneje se je protestov skupaj z Antifo udeležilo štiri tisoč protestnikov. Iz tedna v teden je število protestnikov pričelo pojenjati. 21. avgusta je bilo tako prisotnih še nekje 1500 protestnikov, ideja da bo ulica prevzela oblast pa je počasi pričela bledeti.
Število protestnikov je pričelo upadati, njihove ideje pa so iz tedna v teden postajale bolj radikalne in nasilno nastrojene. Med protestniki tako ni manjkalo groženj tistim, ki vlado podpirajo in drugače mislečim, naokoli pa so hodili s tablami “Smrt janšizmu”, razkazovali intimne organe, kamenjali so lutko, ki je uprizarjala premierja Janeza Janšo, simbolično pa so odstranili notranjega ministra Aleša Hojsa. Število protestnikov pa jena zadnjem protestu 9. oktobra padlo na borih 700 protestnikov, ne glede na to, da so imeli podporo osrednjih medijev in so poročali o njihovem slehernem koraku.
Petkovi protestniki vse manj podpore tudi med javnostjo – ljudje jih dojemajo kot motnjo brez vsebine
Če primerjamo podporo kolesarskim protestom skozi čas, lahko opazimo, da nasprotovanje javnosti protestom, kjer se med drugim grozi s smrtjo, vseskozi narašča. Po podatkih agencije Parsifal je 18. junija je nasprotovanje protestom izrazilo 52,9 odstotka vprašanih, 2. julija je bilo takih 53,9 odstotka vprašanih. Po mnenju političnega analitika dr. Matevža Tomšiča so protivladni protesti v veliki meri medijski konstrukt in ob tem poudaril prepričanje, da bi brez tako intenzivnega medijskega pumpanja, ti protesti že davno tega zamrli.
“Zadnje čase se vendarle kaj veliko ne dogaja. Protesti očitno niso prenesli nekih sporočil, ki bi jih ljudje kupili. Za mnoge ljudi to deluje bolj kot neka motnja, oziroma kot neko početje, ki nima neke vsebine. Gre zgolj za ohranjanje nekih političnih pozicij, ohranjanje levičarskih monopolov. Zadeva je kar dosti ljudem jasna,” je prepričan Tomšič.
Ker je protestniški naboj, kot že omenjeno, pričel usihati so se tokrat odločili, da bodo poskušali zbrati ljudi kar s pomočjo plakatiranja po ulici. Na plakat so zapisali “Vlada prihajamo! Odnesli vas bomo!”, z omenjenim zapisom pa pozivajo vse, da stopijo skupaj in se jim pridružijo na protestu 5. novembra.
Sara Rančigaj