Ministrstvo za kulturo je zaradi številnih manipulacij naročilo raziskavo o medijski krajini v Sloveniji pri Fakulteti za medije. Raziskavo so opravili dr. Matevž Tomšič, dr. Borut Rončevič, dr. Nuša Erman in dr. Tamara Besednjak Valič. Pri medijih kot so 24ur, MMC RTV SLO, Dnevnik, Večer, Delo, Slovenske novice, Svet24 se giblje neuravnoteženost med 30 do 40 odstotki. Provladni ali antiopozicijski odnos v večini teh medijev ni pomembno zastopan. Posebej veliko zaskrbljenost so v raziskavi namenili portalu javne RTV, ki je po neuravnoteženosti precej izstopal.
V slovenski medijski krajini se zdi, da vladajo alarmantne razmere. Novinarji naj bi se bali za svoja življenja, pri svojem delu se počutijo ogrožene in napadene, nas je pred dnevi strašil članek v bruseljskem Politicu, podobne nepreverjene zgodbe pa se množijo tudi drugod. Ker gre pri tej temi za številne interpretacije, prepuščene manipuliranju, so rezultati najnovejše raziskave Fakultete za medije še toliko bolj dobrodošli, saj so z veliko natančnostjo dokazali, kakšno je resnično razmerje na medijskem trgu in kakšna stališča prevladujejo. V raziskavi so zajeli deset najbolj popularnih spletnih strani. To so 24ur.com, Siol.net, Rtvslo.si, Slovenskenovice.si, Svet24.si, Delo.si, Dnevnik.si, Vecer.com in Nova24tv.si. No, kljub raziskavi, so si profesionalni zdrs privoščili na 24ur, kjer so nekatere podatke v raziskavi predstavili malce po svoje. Na nedoslednost je opozoril kar zunanji minister dr. Anže Logar na Twitterju.
Medijski prostor predstavlja institucionalizirano komponento javne sfere. Kot takšen je eden od najpomembnejših dejavnikov, ki omogočajo demokratično politično življenje. Je namreč mesto, kjer prihaja do artikulacije različnih družbenih in političnih interesov. Mediji predstavljajo mehanizem družbene komunikacije med akterji z različnih družbenih področjih, pri čemer je še posebej pomembna njihova vloga mediatorja med državljani oz. civilno družbo na eni strani in oblastno-političnimi strukturami in njihovimi nosilci na drugi strani. Avtorji raziskave poudarjajo, da opredelitev posameznega medija do nazorskih in političnih vprašanj ni problematično. V razvitih demokracijah tako po profilih obstajajo socialdemokratski, liberalni in konservativni mediji. Večinska leva medijska scena se v Sloveniji zmrazi ob trditvi, da bi moral biti javni prostor v Sloveniji bolj uravnotežen. Raziskovalci trdijo, da je zato pomembno, da je sestavljen iz medijev različnih nazorskih orientacij. Težave in rešitve se vrednotijo iz različnih zornih kotov s tem pa ima posameznik možnost, da lahko na podlagi različnih informacij, pride do svojega lastnega zaključka, pišejo v uvodu raziskave.
Hm, medtem ko na spletnih straneh @mk_gov_si objavljena študija o odnosu medijev do aktualne vlade v povzetku ugotovitev takole, pa @24ur_com o isti študiji z – drugačnimi zaključki. V bistvu to samo potrjuje ugotovitve študije… pic.twitter.com/YqXvvwX1BI
— Anže Logar (@AnzeLog) March 1, 2021
Presenečenj ni: medijski prostor obvladujejo mediji naklonjeni levici
Akademiki v študiji opozarjajo, da je bila prva raziskava o medijih v Sloveniji izdelana v okvirju raziskovalcev Zavoda za oživitev civilne družbe iz leta 2002. Že takrat so avtorji v raziskavi z naslovom Medijska konstrukcija realnosti ugotovili, da je bil medijski prostor v svojih političnih in ideoloških preferencah izrazito enostranski in da se je izrazito podpiralo tranzicijsko levico. Predvsem takratno vodečo stranko na levici LDS in sedanje Socialne demokrate.
Novodobno smer medijskega prostora pa predstavljajo spletni mediji. Do leta 2025 naj bi v Sloveniji imeli že 1,7 milijonov prebivalcev z vsakodnevno uporabo spleta, zato so avtorji preiskave vzeli kot vzorec deset najbolj obiskanih spletnih medijev in analizirali njihov vpliv na vsakdanje poročanje. V analizo so zajeli časovno obdobje med marcem in septembrom 2020.
Po neuravnoteženosti precej izstopa portal javne RTV
Raziskovalci so analizo medijev izvedli na podlagi treh tem, ki so delile slovensko javnost v lanskem letu. To so bili ukrepi vlade proti covid-19 (797 objav), medijska zakonodaja (278 objav) in odnos politike do migrantske krize (359 objav). Rezultati so bili sledeči. Večina objav je zavzela nevtralno držo. Raziskovalci so ugotovili, da kar 47-odstotkov vseh objav ne prikazuje uravnoteženega odnosa, ampak izrazito antivladne objave. Med objavami, kjer ne prevladujejo nevtralni nazori, pa močno prevladujejo objave z levo nazorsko orientacijo. Teh objav je kar 66,7 odstotkov. V nadaljevanju so se lotili vsakega izmed desetih izbranih medijev posamezno.
Za medij Nova24TV so zapisali, da prevladujejo izrazito antiopozicijski teksti (46,3 odstotkov) in provladni teksti (41,3 odstotkov). Najbolj uravnotežena medija sta Siol (73,7 odstotkov) in Slovenske novice (69,8 odstotkov). Pri tekstih, ki niso uravnoteženi, je najmanjši odklon pri Siolu (14 odstotkov) in Žurnalu24 (21,9 odstotkov). Pri ostalih medijih (24ur, MMC RTV SLO, Dnevnik, Večer, Delo, Slovenske novice, Svet24) pa se giblje neuravnoteženost med 30 do 40 odstotkov. Provladni ali antiopozicijski odnos v večini medijev ni pomembno zastopan.
Večina medijev ima prepoznavno politično in nazorsko noto
Raziskovalci Fakultete za medije so ob koncu posebej izpostavili vlogo edinega javnega medija v Sloveniji. Gre za edini javni medij, zato se pričakuje, da v svojih oddajah in prispevkih omogoča soočenje različnih pogledov na najpomembnejša družbena vprašanja. Pomemben del sta njegova pluralnost in nepristranskost. Vendar, kot ugotavlja raziskava, je v svoji neuravnoteženosti precej izstopal.
Ugotavljajo, da ima večina izbranih medijev prepoznavno politično in nazorsko noto. Med temi izrazito prevladujejo leva stališča nad desnimi. Tisti, z daleč največjim dosegom dnevnih bralcev izražajo protivladna stališča in so veliko bolj naklonjeni sedanjim levim opozicijskim strankam. Zato velja izpostaviti, da ima tudi politična levica toliko večjo medijsko podporo kot sedanja desno sredinska vlada.
Luka Perš