fbpx

[RAZKRITO] Terškovi argumenti za pritožbo na ustavno sodišče na zelo trhlih tleh: Poslanci se lahko vzdržijo glasovanja, pravice mu najverjetneje niso bile kršene

Dr. Andraž Teršek je prav tako v ožjem krogu kandidatov za najvplivnejšega pravnika 2019. Foto: Demokracija.si.

Neizvoljeni kandidat za ustavnega sodnika Andraž Teršek je ustavnemu sodišču predlagal, da preveri, ali je bilo tajno glasovanje v državnem zboru protiustavno. Podal je zahtevo za razveljavitev glasovanja o njegovi kandidaturi za ustavnega sodnika in državnemu zboru predlagal, da o kandidaturi ponovno glasuje. Teršek je kritiziral tudi delo predsednika države Boruta Pahorja, ker naj bi mu kršil človeško dostojanstvo. Teršku so bile sicer podane vse pravice, saj se je predstavil kot kandidat za ustavnega sodnika v predsedniški palači. Ker Pahor Terška osebno kot kandidata ni sprejel, je to po njegovem mnenju kršenje človekovih pravic, a to v resnici ni čisto nič neobičajnega.

Pravnik Andraž Teršek, ki ga državni zbor junija ni izvolil za ustavnega sodnika, se je pritožil na ustavno sodišče. Ocenjuje namreč, da so določbe poslovnika državnega zbora o tajnem glasovanju protiustavne. Ustavnemu sodišču je predlagal, da njegovo pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti šteje tudi kot ustavno pritožbo. Teršku je sicer podporo v začetku napovedalo 50 poslancev, a so se po premisleku očitno odločili drugače in je kasneje na tajnem glasovanju prejel zgolj 42 glasov. Na tajnem glasovanju je glasovalo 38 poslancev proti njegovi izvolitvi, osem glasovnic pa je bilo neveljavnih. Poslanci, ki so oddali neveljavno glasovnico, pa se javno niso izpostavili.

Terška najbolj motijo prav neveljavne glasovnice, saj se mu zdi da je takšen način glasovanja sporen, kajti poslanci bi se, po njegovo, morali izjasniti za ali proti. “Opredeliti se morajo bodisi za bodisi proti. Tretja možnost jim, sklicujoč se na načelo demokratične legitimacije njihove funkcije, demokratično načelo transparentnosti zakonodajnega odločanja in ustavno načelo ‘oblasti ljudstva’, ne bi smela biti na voljo,” je ocenil. Poslanci pa imajo sicer vso pravico, da glasujejo po svoji vesti, prav tako tudi to, da se ne opredelijo oziroma oddajo neveljavno glasovnico, čeprav je marsikdo mnenja, da bi morali poslanci glasovati državljanom pred očmi in stati za svojim glasom. Kot drugo bistveno neskladnost poslovnika Državnega zbora z ustavo izpostavlja odsotnost varovalke, da bi bilo glasovanje, ki je formalno opredeljeno kot tajno, tudi dejansko tajno. Ob tem Teršek navaja več načinov glasovanja, pri katerih je tajnost izničena, samo glasovanje pa protiustavno in bi ga bilo treba razveljaviti, poroča Siol.

Teršek pozval ustavno sodišče, naj razveljavi glasovanje
Teršek ustavnemu sodišču še predlaga, da bodisi ugotovi protiustavnost določb poslovnika Državnega zbora o tajnem glasovanju bodisi poda ustavno sprejemljivo razlago teh določb, s katerimi bo onemogočeno protiustavno ravnanje. V obeh primerih pa želi, da razveljavijo glasovanje o njegovi kandidaturi za ustavnega sodnika in državnemu zboru naloži, da o njem ponovno glasuje. Če bi mu ustavno sodišče ugodilo, bi prav tako ničen postal tudi poziv predsednika države za prijavo na prosto mesto ustavnega sodnika. Teršku je v interesu, da bi ustavno sodišče njegovo pritožbo obravnavalo prednostno, saj se razpis izteče že 11. septembra. V primeru, da bodo ustavni sodniki od državnega zbora pridobili neveljavne glasovnice, ki bodo vzbudile “razumen dvom o dejanski tajnosti glasovanja”, si želi celo sankcioniranje. Po njegovem mnenju bi morali poslanci glasovati za ali proti. “Na ta način naj ustavno sodišče poduči Državni zbor, da je zakonodajno odločanje v sodobni, socialni in ustavni demokraciji zadeva odgovornosti,” je še navedel.

Terška je zmotilo, da ga predsednik države Borut Pahor ni sprejel oziroma se nista srečala ali izmenjala besede, s tem pa meni, da mu je bila kršena ustavna in temeljna človekova pravica do osebnega dostojanstva, saj pravi: “Z ravnanjem v celotnem postopku mi je predsednik republike kršil ustavno in temeljno človekovo pravico do osebnega dostojanstva.”  Dejstvo je, da predsedniki države že v preteklosti v veliko primerih niso sprejemali kandidatov za ustavne sodnike, medtem ko so bili kasneje izvoljeni. S tem Teršku niso bile kršene pravice, saj je imel enako pravico, kot vsi ostali, da se je predstavil kot kandidat za ustavnega sodnika v predsedniški palači. Terška smo kontaktirali tudi sami in ga prosili za razlago njegove zahteve po ustavni presoji, ki jo je predložil časopisu Dnevnik. Teršek  nam je odgovoril, da zaenkrat še o celotni zadevi molči.

Sara Kovač