Razkrivamo nove podrobnosti v aferi Magna Steyr. Po tem, ko sta Bojan Požar in Franci Matoz v torek pred vložitvijo pobude za oceno ustavnosti zakona o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju občine Hoče – Slivnica, s predlogom za zadržanje zakona, javnost še enkrat opozorila, da bi lahko strupena lakirnica zrasla na primernejši lokaciji, denimo na kateri izmed okoliških industrijskih con, smo danes izvedeli, da se je za oddajo zemljišča državi za gradnjo ekološko spornega industrijskega obrata zanimal tudi župan Kidričevega Anton Leskovar. V njegovi občini ima namreč država več zemljišč, eno je veliko kar 230 hektarjev, a se na ministrstvu za kmetijstvu na predlog sploh niso odzvali, na ministrstvu za gospodarstvo pa so Leskovarja zavrnili z obrazložitvijo, da je lokacija v Hočah primernejša in tako ali tako že nekaj časa izbrana.
Župan Kidričevega Anton Leskovar je poskušal državi priskočiti na pomoč pri reševanju spora z lastniki zemljišč v občini Hoče – Slivnica, kjer želi država graditi obrat Magne Steyr. Na televiziji je namreč videl prispevek, da imajo na vladi težave z odkupi zemljišč, zaradi česar je bilo govora celo o prisilnem razlastninjenju. V Kidričevem z okolico ima država kar nekaj zemljišč, največje je veliko 230 hektarjev, ki jih je pogozdila še Marija Terezija okrog leta 1780, poleg tega pa se zemljišča nahajajo v neposredni bližini Hoč.
In kakšni so bili odgovori z vlade? “Kmetijsko ministrstvo se ni odzvalo, ministrstvo za gospodarstvo pa nas je povabilo na sestanek, na katerega je prišel državni sekretar Jernej Tovšak, ki si je nato tudi ogledal zemljišče, čeprav so nam že v osnovi dali vedeti, da lakirnice Magne Steyr ne bodo selili nikamor, da pa bi bila lahko lokacija zanimiva v prihodnje v primeru novih tujih investitorjev,” nam je povedal župan Kidričevega.
Zakaj je rodovitna zemlja v Hočah bolj primerna za gradnjo lakirnice, kot industrijska cona v Kidričevem?
Najprej je sicer Leskovar državi ponudil zemljišče v industrijski coni Talum, kjer je na voljo do 40 hektarjev zemlje, na kateri bi lahko lakirnico začeli graditi že jutri, saj je tam na voljo vsa potrebna infrastruktura od industrijskega tira naprej. “To je bilo za državo premalo, kljub temu, da bi se bilo mogoče v prihodnje tudi širiti. V neposredno bližino pride celo obvoznica. A ker jim je bilo v industrijski coni zemljišče premajhno, smo jim ponudili to zemljišče, ki je v državni lasti. Tudi nato so nas zavrnili z obrazložitvijo, da je glede na podlagi prejšnjih analiz zemljišče v Hočah bolj primerno,” pove Leskovar.
Na občini Kidričevo so vso zahtevano dokumentacijo poslali na agencijo SPIRIT, dobili pa so enega interesenta za gradnjo industrijsko predelovalnega lesnega obrata v velikosti 40 hektarjev, a potem iz tega ni bilo nič. Leskovar obžaluje, da je bila država popolnoma neposlušna za njihove predloge, saj na občini verjamejo, da je z ekološkega vidika gradnja lakirnice v Kidričevem, kjer je že nekaj težkih industrijskih obratov, manj sporna. Prvo naselje bi bilo od parcele oddaljeno več kot kilometer. “Če imaš zemljišče, ki ni nič vredno, pa ga ne izkoristiš, temveč raje uničiš najboljšo kmetijo na tako rodovitni zemlji pod Pohorjem, potem mislim, da je to velika škoda,” še opozarja naš sogovornik.
Nesojeni logistični center Oreh v Hočah je bil eden največjih razvojnih projektov vlade Janeza Janše
Zanimivo je, da so ideje o industrijskem obratu v občini Hoče – Slivnica stare že več kot deset let. V času svojega županovanja je nekdanji župan Anton Obreht z avstrijskimi partnerji že podpisal pogodbo za gradnjo logističnega centra za letalski transport, ki je vključeval tudi možnost prihodnje gradnje obrata Magna Steyr, a v manjšem in ekološko manj spornem obsegu. Šlo je za enega izmed desetih največjih gospodarsko-razvojnih projektov v času vlade Janeza Janše, a je jeseni leta 2006 prišlo do zamenjave na županskem stolčku, naslednik Jožef Merkuš pa je krivec, da je projekt padel v vodo.
“Zamaknili smo traso avtoceste, da bi lahko podaljšali letališko vzletno-pristajalno stezo, v prvi fazi gradnje avtoceste tudi ni bilo predvidenega izvoza za letališče. Vse to so bile občinske pobude,” se svojih naporov za gradnjo logističnega centra spominja Olbreht, ki je kasneje z občino sklenil sporazumno poravnavo, saj bi mu dolgotrajnost sodnih postopkov po lastnih besedah lahko zelo načela zdravje.
Čeprav danes gradnji lakirnice v občini ne nasprotuje povsem, pa si želi, da bi župan občinske svetnike seznanil s potekom pridobitve ustreznih dovoljenj. Rad bi pridobil vpogled v gradivo, da bi bili dokumenti, ki spremljajo to gradnjo, neko zagotovilo, da bo nek monitoring izveden in da se ne bo zgodila Vrhnika,« na nesrečo obrata Kemis opozarja nekdanji župan. Ko se je sam loteval projekta Oreh, so sodelovali s fakulteto za logistiko v Celju in fakulteto za kmetijstvo v Mariboru ter projektu dejansko zagotovili znanstveno podlago.
Poročilo o vplivih na okolje za projekt Magne Steyr pripravil Cerarjev človek
Naj spomnimo. Na našem mediju smo pred dnevi že pisali o zanimivih političnih navezah na hoški občini, kjer pod vodstvom župana Marka Soršaka bojda povsem odkrito delujejo kot del poslovnega projekta Magna. Zanimivo je tudi, da je Jorg Hodalič, vodja priprave poročila o vplivih na okolje za projekt Magne Steyr v Hočah (podjetje E-net okolje, d. o. o.), povezan s Cerarjevo vlado, saj je leta 2014 na listi SMC neuspešno kandidiral za poslanca na Vrhniki. Poročilo, ki ga je pripravil Hodalič, je pričakovano zelo sporno, saj sploh ne predvideva, kaj se bo z okoljem in zdravjem ljudi dogajalo v drugi, tretji in četrti fazi projekta Magne Steyr v Hočah.
V ozadju hoške politike pa stoji Drago Žura, nekdanji predsednik sveta stranke SMC. Župan Soršak večinoma dela po njegovih navodilih, je poročal že Požareport, za kar bo očitno bogato nagrajen. Po dobljenem poslu z Magno je Soršak skupaj z ženo nemudoma odprl podjetje, ki naj bi se ukvarjalo s prodajo spodnjega ženskega perila za močnejše osebe. Čemu je podjetje resnično namenjeno, se lahko le vprašamo.
400 delovnih mest je pretirana številka, saj gre za povsem robotizirano proizvodnjo
Čeprav se v okolici organizira več civilnih iniciativ, ena je po naših informacijah nastala v Miklavžu na Dravskem polju, ena pa v Račah, to po mnenju Antona Obrehta ne bo dovolj, da bi se vlada odpovedala zanjo sila pomembnemu projektu. Je pa tudi Obreht zelo skeptičen glede obljubljenih 400 novih delovnih mest. To je namreč zadnje število, ki se pojavlja v mediji. “Ko so bili naši v Gradcu, so v tamkajšnjem obratu lahko spoznali, kako zelo robotizirana proizvodnja je lakirnica,” še opozarja Olbreht.
Ker pa je usoda Mgne Steyr zaradi ustavne pritožbe sila negotova, se lahko le vprašamo, kakšen bi bil danes položaj v občini Hoče – Slivnica, če leta 2006 strici iz ozadja po zamenjavi na županskem stolčku ne bi zrušili dodelanega projekta Oreh. Takrat je bila občina pod vodstvom Obrehta, o tem so poročale Finance, na visokem petem mestu v Sloveniji po razvoju in socialnih transferjih. Ocenjuje se, da bi bilo danes v centru zaposlenih vsaj 3000 ljudi.
Luka Svetina