27. april v Sloveniji obeležujemo dan upora proti okupatorju. V komunistični Jugoslaviji so praznik imenovali dan osvobodilne fronte, ker naj bi bila na ta datum leta 1941 ustanovljena OF za boj proti okupatorju. A v resnici je bila v hiši Josipa Vidmarja 26. aprila 1941 ustanovljena Protiimperialistična fronta za boj proti Angliji, Franciji in Ameriki. Za kontekst, z 18. aprilom 1941 se je zaključila invazija na kraljevino Jugoslavijo.
“Po zgodovinskih dejstvih je 27. april vsebinsko izključno Dan kolaboracije levičarjev s fašizmom in nacizmom. V noči na 27. april leta 1941 namreč v Ljubljani niti slučajno ni bila ustanovljena Osvobodilna fronta, kot vedno znova lažejo levičarji, ampak je bila v resnici ustanovljena Protiimperialistična fronta za boj proti Angliji, Franciji in Ameriki,” je že leta 2017 na Informativnem portalu osrednje Slovenije opozarjal poslanec SDS Branko Grims.
Na srečanju so bili prisotni Boris Kidrič, Boris Ziherl, Aleš Bebler (za KP), Josip Rus (za levo krilo Sokolov), Tone Fajfar (za Krščanske socialiste), Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar (za Slovenske kulturne delavce).
Pred “osvobodilnim bojem” so vsi sodelovali
Protiimperialistična fronta za boj proti Angliji, Franciji in Ameriki je svoje ime spremenila v Osvobodilno fronto šele po napadu nacionalsocialistične Nemčije na komunistično Sovjetsko zvezo 22. junija 1941. Preprosto rečeno, za pripadnike komunistične partije Jugoslavije, ki je bila v kraljevini Jugoslavija prepovedana, je bil nemški nacionalsocialistični okupator tovariš in soborec v boju proti zahodnim imperialistom. Šele ko je tovariš Hitler izdal tovariša Stalina so jugoslovanski komunisti začeli z “osvobodilnim bojem”. Pred tem so z okupatorjem veselo sodelovali.
“Komunisti so se zbudili šele kasneje, torej ne takrat, ko je bila napadena njihova domovina, ampak ko je bila napadena neka druga država – Sovjetska zveza. In da bi dokazali, da so bili že prej narodnozavedni, so si potem dobesedno ponaredili, skonstruirali ta 27. april, ki je bil eden od sestankov, ki so jih takrat imele različne skupine. Bil je relativno nepomemben, saj na njem ni bilo niti Edvarda Kardelja, niti Edvarda Kocbeka. To je bil v bistvu sestanek “Društva prijateljev Sovjetske zveze”, v katerem vemo, kdo je sodeloval. Ampak, da je bila zmeda še večja, pozneje, ko so ta datum poskušali rekonstruirati in mu dajati pomen, so zgrešili celo dan,” je v oddaji Beremo na Nova24TV izpostavil zgodovinar dr. Jože Možina.
“V resnici so bili komunisti v velikih težavah, glede interpretacije in dokazovanja njihovega domoljubja do kraljevine Jugoslavije oziroma do svoje domovine. Večino časa kraljevine so, tudi po nalogu Kominterne in po svoji volji, rušili kraljevino Jugoslavijo kot državo,” je dodal Možina.
Demokracija