fbpx

Revizija poslovanja družbe Gen energija odkrila številne nepravilnosti

Namestnik predsednika uprave Gen-I in direktor Gen energije Martin Novšak ter nekdanji predsednik uprave Gen-I Robert Golob. (Foto: STA)

Računsko sodišče je v reviziji poslovanja Gen energije med letoma 2009 in 2011 ocenilo kot neučinkovito poslovanje ter navedlo, da Gen energija v letih od 2009 do 2011 ni zagotovila preglednega in jasnega določanja cene električne energije. Kakšen je bil omenjeni aneks, seveda ni javen podatek, je pa že na prvi pogled jasno, da družba Gen energija ni upoštevala vseh priporočil Računskega sodišča – vsekakor bi bilo zanimivo videti, kaj bi pokazala revizija novejšega datuma.

Pred časom smo pisali, da je Računsko sodišče pozvalo družbo Gen Energija, naj premisli, ali je smiselno, da prepušča lastno prodajno funkcijo družbi Geni-i. Že v preteklosti so družbi priporočili, naj izvede analizo prodajne funkcije, s katero bi ocenila organiziranost in stroške lastne prodajne funkcije ter strošek oziroma maržo, ki jo plačuje družbi Gen-i za vsako prodano negativno uro električne energije. Temu priporočilu so še dodali navodilo, naj na podlagi pridobljenih ugotovitev presodi in pravočasno sprejme odločitev o primernosti izvajanja prodajne funkcije na dveh ravneh. Gre namreč za to, da Gen Energija, ki je sicer v državni lasti, za energijo, ki prihaja iz NEK-a, nima lastne službe za trženje, pač pa ima v ta namen sklenjeno pogodbo z družbo Gen-i. Seveda je tu med drugim vprašanje marže pa tudi morebitnega konflikta interesov. Martin Novšak je namreč predsednik uprave Gen Energija, in ker Gen-i nima nadzornega sveta, predstavlja prav tako skupščino Gen-i, kar pomeni, da je tudi podpisnik pogodb z upravo Gen-i. V obeh družbah najdemo tudi Danijela Levičarja.

Leta 2013 je Računsko sodišče izvedlo revizijo smotrnosti poslovanja Gen energije, d. o. o., Krško pri prodaji električne energije. Cilj revizije je bil izrek mnenja o učinkovitosti poslovanja Gen energije pri prodaji električne energije v letih od 2009 do 2011. Računsko sodišče je ocenjevalo učinkovitost poslovanja Gen energije tako, da je poizkušalo odgovoriti na vprašanja, ali je Gen energija odločitev o izvajanju komercialne funkcije prek delnega lastništva hčerinske družbe utemeljila in določila ustrezne cilje glede učinkovitejšega izvajanja procesa prodaje električne energije v primerjavi z lastno prodajo, ali je Gen energija s sklenitvijo krovne pogodbe leta 2006 s hčerinsko družbo Gen-i, d. o. o., Krško  zagotovila pregledne pogoje za učinkovito prodajo električne energije, ali je Gen energija dosegala oziroma uveljavila pri prodaji električne energije drugim kupcem primerljive prodajne pogoje kot pri prodaji hčerinski družbi Gen-i oziroma zagotovila učinkovito prodajo električne energije in ali je Gen energija obvladovala proces trgovanja z električno energijo.

 

Gen energija je v letih od 2009 do 2011 prodala 9.863.699 megavatnih ur električne energije in s tem realizirala 533,6 milijona evrov prihodkov. Glavni nabavni vir električne energije so njena proizvodna podjetja Nuklearna elektrarna Krško, d. o. o., Krško (50 odstotkov proizvodnje, ki pripada Sloveniji), Savske elektrarne Ljubljana, d. o. o., Medvode in Termoelektrarna Brestanica, d. o. o., Brestanica ter 12,6 odstotka proizvodnje Hidroelektrarn na spodnji Savi, d. o. o., Brežice. Gen energija je po pogodbi prodajala neznano količino razpoložljive električne energije družbi Gen-i, v kateri ima 50-odstotni lastninski delež. Ostalo pa je prodala neposredno slovenskim distributerjem električne energije ter drugim velikim porabnikom električne energije. Od 2009 do 2011 je Gen energija vsako leto družbi Gen-i prodala več energije kot predhodno leto. V letu 2009 je Gen energija kupovala električno energijo od družbe Gen-i po nižji ceni, kot jo je tej družbi prodala. V letih 2010 in 2011 pa je Gen energija kupila električno energijo od družbe Gen-i po višji ceni, kot jo je tej družbi prodala.

Gen energija v letih od 2009 do 2011 ni zagotovila preglednega in jasnega določanja cene električne energije
Gen energija je v letu 2009 s svojim (neznanim) zneskom zvišala borzno ceno megavatne ure največ za 32,2 odstotka in jo znižala največ za 20,4 odstotka, v letu 2010 jo je zvišala največ za 36 odstotkov in jo znižala največ za 10,4 odstotka ter jo v letu 2011 zvišala največ za 35,5 odstotka in jo znižala največ za 7,8 odstotka. Pri tem z izračuni premikov, s katerimi bi bili utemeljeni takšni razponi, v Gen energiji ne razpolagajo. Gen energija je zneske določila brez preverljivih utemeljitev. Računsko sodišče je tako ugotovilo, da Gen energija v letih od 2009 do 2011 ni zagotovila preglednega in jasnega določanja cene električne energije, ki jo je prodajala družbi Gen-i. “Premik je razlika v ceni električne energije na tujem trgu in električne energije na slovenskem trgu; vrednostno predstavlja približno 95 odstotkov cene čezmejnih prenosnih zmogljivosti,” je pojasnila Gen energija.

Gen energija je pojasnila, da je električna energija produkt, ki se dobavi v trenutku, ko je proizvedena, saj je ni mogoče skladiščiti. Zaradi tega pogodbe za električno energijo vedno zajemajo dobavo električne energije v bolj ali manj bližnji prihodnosti. Za večino električne energije se pogodbe sklepajo za eno ali več let vnaprej, saj želijo imeti proizvodne družbe jasno definirane prihodke in ne želijo biti izpostavljene tveganjem na tem področju. Vendar na trg in oblikovanje cen na določenem trgu vplivajo mnogi elementi (velikost porabe, velikost proizvodnje, povezanost s sosednjimi trgi in oblikovanje cen čezmejnih prenosnih zmogljivosti (ČPZ), višina cen energentov, višina cen CO2 certifikatov in podobno). Ker mnogi izmed elementov, ki vplivajo na oblikovanje cen v trenutku sklepanja pogodbe za prihodnje obdobje, na primer leto, še niso znani, se to opredeli kot tveganje, ki se tudi ovrednoti. Indikatorji za vrednotenje vseh teh tveganj so lahko različni in so lahko borze za električno energijo, javne dražbe na trgu na debelo, dražbe na trgu na drobno, indikacije cen ČPZ in podobno. Ker pa v Sloveniji borza za električno energijo podpira trgovanje le na dnevnem trgu, ne pa tudi trgovanja s terminskimi pogodbami za naslednje mesece, kvartale in leta, se uporablja za indikacijo cene na tujih borzah, ki takšno trgovanje omogočajo.

Računsko sodišče je ravnanje ocenilo kot neučinkovito poslovanje
Gen energija je v letih od 2009 do 2011 pri sklepanju kupoprodajnih pogodb določila pogodbeno ceno v določenih primerih tako, da je borzno ceno zmanjšala. Vendar pa cena ČPZ v tem obdobju v nobenem primeru ni bila negativna, temveč je bila v nekaj primerih le enaka nič evrov. Ker je znižala borzno ceno, namesto da bi jo zvišala za ceno ČPZ, je Gen energija pri sklepanju kupoprodajnih pogodb dosegla manj prihodka od prodaje električne energije, kot bi ga sicer. Po mnenju računskega sodišča takšno ravnanje predstavlja neučinkovito poslovanje pri prodaji električne energije. Računsko sodišče je tudi ugotovilo, da Gen energija s svojim načinom izračuna in predstavitve pogodbene cene ni zagotovila sledljivosti in transparentnosti pogodbene cene. Gen energija je tako v letu 2009 s prodajo določenega števila megavatnih ur ustvarila 16.377.480 evrov oportunitetne izgube.

Kaj je Računsko sodišče priporočilo Gen energiji?
Računsko sodišče je Gen energiji priporočilo, naj izvede analizo prodajne funkcije, s katero oceni organiziranost in stroške lastne prodajne funkcije ter strošek oziroma maržo, ki jo plačuje družbi Gen-i, d. o. o., Krško za vsako prodano megavatno uro električne energije; Družbi je tudi priporočilo, naj na podlagi ugotovitev ponovno presodi primernost izvajanja prodajne funkcije na dveh ravneh in sprejme pred iztekom veljavnosti ustrezno odločitev. Odločitev mora biti po besedah Računskega sodišča sprejeta toliko prej, da bo dovolj časa za morebitno organizacijo in usposobitev lastne prodajne funkcije ter uskladitev bilančnih shem. Računsko sodišče je še priporočilo, naj se v upravo družbe Gen-i imenuje drugo fizično osebo in ne člana uprave ali nadzornega sveta Gen energije in s tem odpravi obstoj nasprotja interesov. Družba Gen energija naj tudi preuči možnost izvajanja takšne oblike prodaje električne energije, s katero bi omogočila sodelovanje vseh potencialnih odjemalcev električne energije v Sloveniji na odprtih dražbah, je še priporočilo Računsko sodišče, ki mu predseduje Tomaž Vesel.

Sara Kovač