fbpx

Rezultati Medianine javnomnenjske raziskave so manipulativni, a kot pred vsakimi volitvami, pričakovani

Foto: STA

Leta 2018 je Mediana februarja Marjana Šarca razglasila za političnega Luko Dončiča in mu napovedala več kot 25 odstotno podporo ter prednost pred stranko SDS. Ko so prišle volitve, je prejel za polovico manj glasov kot stranka Janeza Janše. Štiri leta kasneje, torej februarja letos, rezultati Medianine javnomnenjske raziskave kažejo, da je najbolj priljubljen politik v državi Robert Golob, kateremu bi na dan anketiranja volitve prinesle 20,2 odstotno podporo. Gre za ponoven poskus ustvarjanja javnega mnenja? Dr. Borut Rončević je namreč pojasnil, da podporo Golobu agencija Parsifal meri že od sredine decembra in ta že od takrat zelo konsistentno zaostaja za stranko SDS. Rezultati drugih agencij, ki opravljajo javnomnenjske raziskave, torej kažejo drugače kot Mediana. Po mnenju poznavalcev političnega prostora sicer tudi 20 odstotna podpora ne bi bila dovolj za  zmago Golobove stranke – če bi hotel premagati SDS, bi moral dobiti še nekaj odstotkov več. 

Agencija Mediana je za RTVS opravila javnomnenjsko raziskavo, po kateri največ vprašanih podpira stranko SDS – med opredeljenimi anketiranci ji je naklonjenih 26,7 odstotka vprašanih. Na drugem mestu je stranka SD, ki jo podpira  13,1 odstotka vprašanih, na tretjem mestu pa je Levica z 11,5-odstotno podporo. Če primerjamo z mesecem poprej, je podpora stranki SDS torej še zrasla, stranki SD pa kar precej padla. 17,8 odstotka vprašanih še ni vedelo, katero stranko bi podprli. Januarja je bilo takih 19,2 odstotka. Opravili so še dodatno raziskavo, ki je vključevala še nove stranke, ki še nikoli niso bile na volitvah. Rezultati te raziskave so pokazali, da bi največ podpore dobila stranka Roberta Goloba, Gibanje Svoboda. Če so januarja namerili, da bi Golobu glas namenilo 13,4 odstotka vprašanih, se je ta delež sedaj povzel že na 20,2. Na tej lestvici bi SDS bi podprlo 15 odstotkov vprašanih. Temu po vrsti sledijo Levica, SD in LMŠ – pri tem je tudi zanimivo, da Levica, ki je bila na prejšnji lestvici za stranko SD, tokrat slednjo stranko za dva odstotka prehiti. Lahko bi sklepali, da se Golob morda bolj zažira v volilno telo stranke SD, kot pa v Levico.

Po meritvi Mediane za RTVS je najbolj priljubljen politik v državi Golob – pa čeprav niti še ni politik. Podobno je že decembra lani Goloba med zmagovalce izstrelila tudi Ninamedia, in to še preden, je ta napovedal vstop v politiko, torej še preden bi imel sploh stranko in program. Podobno se je v preteklosti “zgodilo” tudi ne le pri Zoranu Jankoviću, pač pa tudi pri Miru Cerarju. Ninamedia je torej januarja Golobu namerila že 16,2 odstotno podporo – kar je še več, kolikor je sedaj zaznala Mediana, le da je na lestvici Ninamedie stranka SDS še vedno na prvem mestu, dobila je namreč 18,5 odstotno podporo. Videti je, da Zoran Stevanović s svojo Resni.co ne zanima nikogar, saj ga ankete sploh ne uvrščajo med naštete stranke – po njem torej sploh ne vprašajo, pa čeprav je na politični sceni dlje od Goloba. Janja Božič Marolt je že pred časom poudarila, da na Mediani sprašujejo po oceni dela politikov in ne po priljubljenosti. Tako lahko sklepamo, da od politikov najbolje dela Golob, s prvega mesta je izrinil celo predsednika Boruta Pahorja. Presenetljivo, z radarja so izginili Ljudmila Novak, Janez Lenarčič in Janez Poklukar, ki so se prej ves čas pojavljali na vrhu teh lestvic, pa čeprav za njih praktično nihče ne ve; se je pa zato pojavil Bojan Dobovšek, ki se je pred nedavnim od politike poslovil – očitno je to naredil dobro.

Zavedati se je treba, da javnomnenjske raziskave niso natančna napoved volilnega rezultata – obstaja namreč preveč dejavnikov, ki lahko vplivajo na rezultat, kot je dejal solastnika agencije Parsifal Borut Ročević, je to lahko na koncu tudi vreme. Po drugi strani pa javnomnenjska raziskava, tudi predhodna, niti ni sporna, če jo naroči kandidat, ki se odloča za vstop v politiko.  Povsem druga zgodba pa je, če mediji to tudi objavijo, saj se na ta način lahko ustvarja javno mnenje. Raziskave kažejo, da javnomnenjske raziskave vplivajo na volilce toliko v večji meri, kolikor bolj so časovno oddaljene volitve, ko je znanih manj informacij in ko je okolje bolj nestabilno. V takem primeru, ko na voljo ni veliko informacij, javnomnenjske raziskave pa nekemu kandidatu, novemu obrazu, napovedujejo visoko podporo, najbolj verjetno lahko pride do tega, da se prerokba nazadnje tudi izpolni. Rončević je rezultate Medianine javnomnenjske raziskave označil za neobičajne, vendar pa po njegove mnenju niso ravno nepričakovani. Rezultati se mu zdijo neobičajni tudi zato, ker je Mediana pravzaprav edina namerila prednost Roberta Goloba. V Parsifalovi javnomnenjski raziskavi Gibanje Svoboda za stranko SDS namreč zaostaja za približno tretjino.

Če pogledamo Medianino lestvico, je videti, kot da se Golob skoraj ne zažira v stranke KUL-a, pa čeprav so analize pokazale, da podpora golobu trenutno prihaja z dveh virov. En vir so levi volivci, s katerimi se Golob zažira tako močno v volilno telo strank KUL-a, da nekaterim celo prepreči vstop v Državni zbor. Preostali del in pravzaprav edina dodana vrednost Goloba, pa je podpora neopredeljenih volivcev, ki pa sicer ni zagotovljena – o tem smo se pred dnevi pogovarjali z Rončevićem. Profesor na Fakulteti za uporabne družbene študije je tudi povedal, da so vse relevantne ankete, ki so prišle v javnost pokazale, da je koalicija Povežimo Slovenijo pomembna politična sila in da se jim obeta vstop v državni zbor. Kar seveda še ne pomeni, da bodo v DZ zagotovo vstopili, jim pa ta hip dobro kaže. A raziskave Mediane začuda kažejo drugače, in sicer njeni rezultati kažejo, da se tej koaliciji vstop v Državni zbor sploh ne obeta.

Sredi januarja je Parsifalova anketa pokazala veliko prednost stranke SDS, pred Gibanjem Svoboda

Medianine rezultate objavljata tudi Delo in POP TV
Treba je ponovno opozoriti, da na rezultate javnomnenjskih raziskav vpliva marsikaj – veliko je odvisno tudi od tega, kako je anketa sestavljena, kakšna so vprašanja, pomembno je tudi, katere besede so uporabljene, vrstni red kandidatov in tako naprej. Če se s predhodnimi vprašanji nekako sugerira v določeno smer, tudi to kasneje lahko vpliva na odločitev. Nenazadnje je veliko odvisno tudi od vzorca. Že dejstvo, da se določene agencije, ki merijo javno mnenje pripisuje naklonjenost določenemu političnemu polu, lahko vpliva na to, da nekateri anketiranci nočejo odgovarjati agenciji, ki “pripada” političnemu polu, ki mu je potencialni anketiranec manj naklonjen.

V vsakem primeru pa teorija spirale molka predvideva, da posamezniki težijo k udeležbi v večinskem soglasju, z namenom da bi se izognili socialni izolaciji in negativnim sankcijam. S tem ustvarjajo kohezivnost in integracijo v družbi – kar pa predstavlja latentno funkcijo javnega mnenja. Člani družbe torej ves čas opazujejo svoje okolje, katera mnenja in vedenja bodo deležna odobravanja družbe – in s te perspektive se veliko lažje razume, zakaj vsakič znova prihaja do tega, da agencije nekoga, mogoče prej popolnoma neznanega, izstrelijo na vrh, podpora javnosti pa mu posledično tudi realno naraste. Za interpretacijo rezultatov javnomnenjskih raziskav je treba torej upoštevati tudi to, kdo je naročnik in kdo raziskavo opravlja, obenem pa se je treba zavedati, da ocena javnega mnenja nikakor ni točna napoved volilnega rezultata. In nenazadnje morda še to – Mediana je v svoji javnomnenjski raziskavi napovedala ali pa predvidevala 85 odstotno volilno udeležbo, kar pa se povsem zagotovo ne bo zgodilo. Rezultati Mediane bi se torej lahko zgodili le na dan, ko so opravili anketo, nikakor pa se enaka zgodba ne more ponoviti na dan volitev, 24. aprila.

Sara Bertoncelj