Evropska poslanka Romana Tomc se v tem tednu udeležuje kongresa Evropske ljudske stranke, največje stranke v Evropskem parlamentu, ki poteka na Malti. Prednostne teme tokratnega kongresa so fiskalna stabilnost, gospodarska blaginja, južna soseska, boj proti pranju denarja in izogibanje davkom, ter seveda brexit.
Brexit buri duhove že vse od presenetljivega izzida referenduma o izstopu, ki ga je podprla večina prebivalcev. Prav danes pa je britanska premierka Theresa May, z uradnim pismom predsedniku Evropskega Sveta, Donaldu Tusku, sprožila tudi t. i. 50 člen Pogodbe o EU, s katerim se je uradno začel postopek izstopa države iz Evropske unije. Razmišljanje Romane Tomc o brexitu v nadaljevanju objavljamo v celoti:
“Današnji dan bo prav gotovo zapisan kot prelomnica v delovanju Evropske unije. Po začetnem presenečenju ob izidu referenduma in nekaj tehničnih zapletih, kako sploh izvesti tako edinstveno odločitev ljudstva, smo sedaj v situaciji, ko bo treba na novo postaviti temelje sodelovanja med EU in Veliko Britanijo. Naše vezi so zelo prepletene, zato bo razdruževalni proces naporen. Izgubili bosta obe strani in v pogajanjih je treba poiskati rešitve, ki bodo povzročile čim manj škode. Zelo pomembno je, da ves čas pogajanj obstaja trdno zavedanje, da Velika Britanija ne bo več del Evropske unije. To jo odvezuje mnogih obveznosti, tudi plačevanja v evropski proračun, hkrati pa to pomeni tudi, da ne bo mogla izkoriščati privilegijev, ki so rezervirani izključno za države članice. Velika Britanija je že zelo intenzivno začela priprave na izstop, tudi s pogovori z vsako posamezno članico. Nujno je, da smo na te pogovore dobro pripravljeni.
Če ljudem ne bomo prisluhnili mi, jim bodo tisti, katerih Evropska unija ni izbira. Ko se bodo Evropejke in Evropejci zavedli, da so nasedli praznim besedam, bo prepozno, vendar bo škoda nepopravljiva. Na Evropski ljudski stranki, kot najmočnejši stranki v Evropskem parlamentu, ter seveda tudi ostalih strankah, ki skupaj predstavljamo glas razuma, leži zelo velika odgovornost. Odgovornost, da – v tem pomembnem trenutku za našo prihodnost – ob strani pustimo nepomembne stvari in se posvetimo reševanju nekaj ključnih vprašanj, s katerimi se ta hip spopada Evropa. Med njimi je prav gotovo na prvem mestu migrantska kriza, ki se zdi kot sod smodnika, na katerem sedimo in upamo, da nihče ne bo prižgal vrvice. Če želimo, da nam prihodnosti ne bodo pisali drugi, potem jo moramo začeti bolj odločno pisati sami.