“Če bo sodišče ugotovilo, da te analize GSR niso takšne, kot so, bom tudi jaz spremenil mnenje,” so besede izvedenca balistične stroke, ki je na sojenju Milku Noviču podal zanj obremenilno izvedensko mnenje. Zaradi tega je na Okrožnem sodišču v Ljubljani 26. avgusta letos pred preiskovalno sodnico Dunjo Franken stopil obdolženi Franc Sablič zaradi kaznivega dejanja krive izpovedbe po prvem, tretjem in četrtem odstavku 284. člena Kazenskega zakonika (KZ-1).
Po zavrženi kazenski ovadbi zoper sodnega izvedenca balistične stroke Franca Sabliča, zavrgla jo je okrožna državna tožilka Alenka Jesenko, se je dr. Milko Novič odločil za subsidiarni pregon. Kaj se bo dogajalo v tej zadevi, je sicer nehvaležno napovedovati, a sodnica se bo težko izognila dejstvom, da je dr. Novič (nepravnomočno) oproščen obsodbe, ki je temeljila na izvedenskem mnenju sodnega izvedenca balistične stroke Franca Sabliča. Sablič je bil v času obsodbe celo direktor Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL), pri čemer je šlo tudi za konflikt interesov, saj je NFL del policije. Zato so med procesom Sabliča leta 2015 verjetno upokojili. Da bi dokazali delce GSR, bi moralo tožilstvo podati tri stvari: sliko, morfologijo in histogram vsakega delca GSR posebej. Tega niso storili, zato tudi niso dokazali nobenega delca GSR. Ne le da NFL ni bil akreditiran, niti po smernicah ni deloval.
Spomnimo
Franc Sablič je bil o izvedenskem mnenju v procesu Novič zaslišan, pri čemer pa ni govoril resnice. Sablič je namreč decembra 2015 med drugim dejal, da je NFL akreditiran laboratorij, da je akreditiran s točno določenim postopkovnikom ter da ima v postopkih in navodilu akreditirano, da jemlje vzorce tudi 24 ur po izvršenem dejanju. Pozneje se je izkazalo, da to ne drži. NFL je namreč akreditacijo za opravljanje preiskav delcev GSR prejel šele 24. julija 2017. Sablič je čas, v katerem naj bi NFL lahko jemal vzorce, namenoma raztegnil na 24 ur, da bi pokril čas, ko so bili vzorci odvzeti dr. Noviču. Ta je namreč na odvzem prišel prostovoljno 23 ur po streljanju. Zaradi tega je dr. Milko Novič vložil zoper Sabliča najprej kazensko ovadbo, a je bila ta zavržena, zato se je moral dr. Novič odločiti za subsidiarni pregon.
Spremenil bi mnenje?!?
Na Okrožnem sodišču v Ljubljani je 26. avgusta pred preiskovalno sodnico Dunjo Franken stopil obdolženi Franc Sablič (skupaj z odvetnikom Borisom Kandutijem) zaradi kaznivega dejanja krive izpovedbe po prvem, tretjem in četrtem odstavku 284. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) in s svojimi izključujočimi se izjavami večkrat “povozil” samega sebe. Poglejmo le nekaj v nebo vpijočih primerov, ob katerih se sprašujemo, koliko nedolžnih ljudi lahko sedi v zaporu zaradi takšne nestrokovnosti. Sablič v zagovoru sodnico prepričuje, da je bilo njegovo strokovno mnenje narejeno za tožilstvo ̶ “rekonstrukcijsko strokovno mnenje, kjer sem povzel relevantne podatke iz kazenskega spisa“. “To so bili moji ‘input’ podatki. In ‘input’ podatek je bila tudi analiza delcev GSR, ki jih je naredil NFL. Moje mnenje je bilo rekonstrukcijsko.” Kdo je torej delal mnenje? Sablič ali NFL? Da je stvar še bolj bizarna, beremo v nadaljevanju: “Če bo sodišče ugotovilo, da te analize GSR niso takšne, kot so, bom tudi jaz spremenil mnenje.” In tega ni izrekel enkrat. “Jaz sem sodišču samo hotel povedati, da je NFL usposobljen za te preiskave, in če bo sodišče meni reklo, da to pa niso delci streljanja, bom jaz svoje mnenje (…) spremenil.“
Praksa iz leta 1982 …
Nato se zaslišanje Sabliča vrti okoli njegove strokovnosti, ki temelji na 30-letni praksi, saj je “izvedenec za balistiko že od leta 1982”. “Tistega leta, leta 1992, smo dobili doktorja iz Instituta Jožef Stefan, ki je to metodo uvajal 15 let. Bil je v mojem oddelku, sosednja pisarna. In glede na to, da sem jaz delal balistiko, on pa te preiskave, sem jaz seznanjen s temi preiskavami že v bistvu 30 let, od začetka, kar jih delamo.” Mar to pomeni, da če nekdo živi z zdravnikom, postane tudi sam zdravnik? Sablič nadaljuje: “25 let je sedaj, kar delamo to metodo, in je vpeljana ‘do nule’.” Seveda ta podatek ne drži, saj morajo tudi tako imenovane metode in-house, interne metode torej, akreditirane in validirane, na kar smo že opozarjali.
Brez akreditacije za metodo
Nato se je zaslišanje nadaljevalo v zvezi z akreditacijo laboratorija in akreditacijo metode za določeno metodo analize delcev GSR. Sablič izjavi: “(…) ker smo mi polnopravni člani Združenja evropskih laboratorijev ENFSI in ENFSI, je zahteval, da so lahko polnopravni člani samo laboratoriji, ki so akreditirani.” Kako so bili lahko polnopravni člani ENFSI ves čas, če so akreditacijo za laboratorij dobili šele leta 2010?!? To namreč pove Sablič sam. Prav tako NFL še vedno nima akreditacije za metodo analize delcev GSR. To prizna v svojih izjavah. “Mi smo na vseh novinarskih konferencah okrožnim sodnikom, ki so prihajali na izobraževanje, trdili in jaz še vedno trdim, mi smo akreditirani laboratorij. Nimamo pa akreditiranih vseh metod, ker jih nikoli ne bomo imeli.” Sablič ponovi: “Jaz še sedaj trdim na sodišču, da je NFL akreditiran laboratorij. Seveda, nima pa tistega žiga, žig pa lahko damo na strokovno mnenje samo metodi, ki je akreditirana, vendar akreditirana ali pa neakreditirana metoda je ista veljava.” Zakaj torej akreditacija, če je vseeno? Pod črto, NFL akreditacije za metodo analize delcev GSR nima!
Kako NFL vzorči delce GSR?
Ker NFL akreditacije za metodo analize delcev GSR nima, NFL uporablja metode “in-house”. Kakšna je ta metoda, z zaslišanja Sabliča ne izvemo. Ali gre za metodo, ki jo je opisala uslužbenka NFL Ester Ceket? Kot je sama pričala na sodišču, je pri vzorčenju tulca odlepila okroglo ogljikovo nalepko (ki je lepljiva z obeh strani, zgornja plast je močneje lepljiva, da se delci GSR prilepijo), jo s škarjami razstrigla na manjše koščke, nato s pinceto iz notranjosti tulca jemala delce. Te koščke je po svojem pričevanju prilepila na kovinski disk. Opozarjali smo že, da je med takim vzorčenjem lahko spodnja stran kontaminirana, zgornja stran pa je popolnoma kontaminirana, odrgnjena in praktično neuporabna. Si predstavljate?
In še Sabličeva izključujoča izjava glede interne metode: “Že 12 let mi jemljemo (vzorce, op. p.) tudi po petih dneh, če gre za hudo kaznivo dejanje (…). Mi to metodo delamo že 25 let.” V naslednji trditvi pa: “Če smo jo mi že implementirali, prakticiramo jo že 20 let.” Koliko let torej uporabljajo interno metodo − 12, 20 ali 25 let?
(Ne)verodostojnost, (ne)pristranskost
Kako se Sabličeve izjave izključujejo, nam pove še naslednji primer, ko ga sodnica na zaslišanju vpraša, zakaj je sploh akreditacija pomembna, če pa sam trdi, da imata akreditirana ali pa neakreditirana metoda isto veljavo. In Sablič ji odgovori, da je akreditacija pomembna “zaradi verodostojnosti in nepristranskosti”. To pomeni, da je akreditacija pomembna prav zaradi verodostojnosti in nepristranskosti izsledkov, ne samo laboratorija, temveč tudi metod, ki jih laboratorij uporablja. Iz same Sabličeve izjave torej izhaja, da če akreditacije nimaš, si neverodostojen in pristranski. Sablič navede tudi primer: “Leta 1998 je ustavno sodišče v eni od zadev prisodilo, da je takratni Center za krimtehnične preiskave pristranski zato, ker smo bili v okviru Kriminalistične policije. (…) In takrat se je vsul plaz s sodišč, niso več priznavali naših mnenj in so začeli dajati v tujino.” S tem je Sablič priznal ne samo pristranskost izsledkov, temveč tudi to, da je bil v primeru Novič kot sodni izvedenec v konfliktu interesov, saj je bil v času izdelave izvedenskega mnenja šef NFL. Si predstavljate?
In še ena Sabličeva cvetka: “Če bi bil jaz za tem zavajajoč, potem ne bi sodnica Koletova to dala delati še enkrat v Landeskriminalamt, se pravi ponovno preverjati te rezultate.” Mar res? Kaj ni tako, da je sodnica prav zaradi tega, ker je Sablič zavajal, hotela mnenje iz tujine? Sicer pa, kot v zaključku zagovora prizna Sablič: “Mislite, da bom jaz kot direktor poznal vse listine?”
Petra Janša