fbpx

“Samostojna Slovenija? Končajmo s to zablodo, dokler ne bo prepozno!”

Tomaž Mastnak (foto: Printscreen/Youtube).

“Nehajmo že enkrat s slovensko samostojnostjo! Končajmo s to zablodo, dokler ne bo povsem prepozno!” je bilo zapisano v naslovu članka, objavljenega v Mladini leta 1991. Kolumnist Mladine in sociolog Tomaž Mastnak je vztrajal, da si ne želi samostojne Slovenije, češ, kdo nas bo pa priznal?

Mastnak je bil prepričan, da v Evropski skupnosti (zdajšnja EU) in v Združenih državah Amerike ne bodo podprli slovenske neodvisnosti. “Česar komunistom ni uspelo v pol stoletja, je Demos dosegel v letu dni. Ljudje so se petdeset let upirali komunizmu, ker jim je kratil človeka dostojno življenje. Zdaj si ljudstvo prosto voli, da bo živelo kot živina. Plebiscitarni podvigi so žabja volna,” je med drugim zapisal Mastnak dober mesec pred osamosvojitvijo Slovenije od Jugoslavije.

Avtor članka je poudaril tudi, da nacionalna država lahko obstaja le v mreži sistemskih razmerij z drugimi nacionalnimi državami – če je druge suverene države ne priznajo, je ni. “In zdaj je že postalo očitno, da samostojne Slovenije druge nacionalne države ne mislijo priznati,” je bil jasen.

Podporniki samostojne Slovenije – izobčenci?
Dimitrij Rupel naj bi v izjavi za The European takrat dejal, da obstajata dve državi, ki bosta novonastalo Slovenijo zagotovo priznali. Mastnak se je zato pozanimal, kateri dve državi sta to. Po njegovih ugotovitvah naj bi šlo za Avstrijo in Južnoafriško republiko, govorilo pa se je tudi o Južni Koreji, Tajvanu, Singapurju in Argentini. “Ne razumem, kako je druženje z izobčenci in parijami mednarodne skupnosti mogoče imenovati ‘Pot v Evropo’,” je zapisal v Mladini.

“Pogubno bi bilo užaljeno in kljubovalno oklicevati samostojnost Slovenije”
Mastnak bi del “neuspehov slovenske zunanje politike” pripisal cinični zainteresiranosti ter zainteresirani neumnosti zahodne politike in tudi javnosti. “Vendar je to ugibanje, dejstva pa so jasna. Pogubno bi bilo užaljeno in kljubovalno oklicevati samostojnost Slovenije proti njim,” je zapisal v članku.

Slovenija je takrat propadala politično, ekonomsko in kulturno. Po njegovem se je namreč osamila tako v Jugoslaviji kot v Evropi. “Slovenci so bili še nedavno moderen in evropski narod. Z religijo nacionalne suverenosti pa se selijo v politično Zakarpatje,” je še Mastnak zapisal 21. maja 1991.

Kljub nasprotovanju osamosvojitvi Slovenije in kljub temu, da je prihodnost njegove besede kmalu postavila na laž – samostojno Slovenijo so namreč v slabem letu od objave njegovega članka priznale skoraj vse države, tudi ZDA -, je imel Mastnak pozneje v samostojni Sloveniji uspešno kariero. Zdaj je znanstveni svetnik na Filozofskem inštitutu Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

N. K.