Poslanska skupina SDS je na predsednico Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti naslovila predlog, da bi na eni od prihodnjih sej obravnavali problematiko preživnin kot temeljne otrokove pravice oziroma v zvezi s tem otroke kot žrtve kaznivega dejanja neplačevanja ali izmikanja plačevanja preživnine.
Poslanci in poslanke SDS v predlogu za obravnavo točke na seji komisije navajajo, da je problematika plačevanja preživnin tema, s katero so slovenska družba premalo ukvarja, zato bi morale vse pristojne inštitucije pa tudi mediji poskrbeti za večjo ozaveščenost glede te problematike, za neplačevanje preživnin pa bi morala veljati ničelna toleranca, saj so starši dolžni preživljati svoje otroke in skrbeti za njihov celovit razvoj.
Vse več je neplačevanja preživnin
Znano je namreč, da se vse več zakonitih zastopnikov mladoletnih oseb oziroma polnoletnih upravičencev sooča s problemi neplačevanja preživnin oziroma izterjave le-teh, še posebej, kadar preživninski zavezanci iščejo poti, kako se izogniti plačevanju preživnin. To počnejo s prepisom svojega premoženja na drugo osebo, z zaposlitvami in bančnimi računi v tujini, celo s prenosom stalnega prebivališča v tujino, do dela na črno pa vse do prejemanja dela plač ali drugih dohodkov »na roko«. Prav zaradi tovrstne iznajdljivosti preživninski upravičenec pogosto težko dokaže, da je zavezanec zmožen plačila preživnine.
Izterjava preživnin je vse manj uspešna
Izterjava preživnin je tako vse manj uspešna, vlog za izvršbo na sodiščih pa vse več. Kljub spremembi Kazenskega zakonika, ki določa neplačevanje ali izmikanje plačevanja preživnine kot kaznivo dejanje, pa sodišče preživninskemu zavezancu le redko določi zaporno kazen, sam kazenski postopek pa traja več let. Sodišča navadno izrečejo pogojno obsodbo z daljšo preizkusno dobo, tožilci pa se v nekaterih primerih odločijo tudi za odloženi pregon.
Ustava Republike Slovenije v 54. členu določa, da imajo starši pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke, zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pa posebej določa dolžnost preživljanja staršev do otrok. Tako je preživnina tudi otrokova pravica, katere izterjava je urejena v Zakonu o izvršbi in zavarovanju. Tudi Konvencija o otrokovih pravicah v 27. členu govori o tem, da (eden ali oba) starša ali drugi, ki so odgovorni za otroka, nosijo glavno odgovornost za to, da v skladu s svojimi sposobnostmi in gmotnimi zmožnostmi zagotovijo življenjske pogoje, potrebne za otrokov razvoj.
Pri tem pa tudi države podpisnice poziva naj sprejmejo vse ustrezne ukrepe, s katerimi bodo od staršev ali oseb, ki so finančno odgovorne za otroka, zagotovile nadomestilo za vzdrževanje otroka tako v državi podpisnici, kakor tudi v tujini.
3.823 otrokom je moral jamstveni sklad izplačati nadomestila preživnine
Zaradi neplačevanja preživnine je z zakonom o jamstvenem, preživninskem in invalidskem skladu določena pravica do nadomestila preživnine, do katere je upravičen otrok, kateremu je bila z izvršilnim naslovom določena preživnina, ki jo zavezanec ne plačuje. Na dan, 15. 6. 2016, je sklad izplačal nadomestila preživnin 3.823 otrokom v skupni višini 320.244,51 evrov. Povprečno nadomestilo preživnine znaša 83,77 evrov na otroka. Podatki kažejo, da več kot polovica otrok prejema nižjo preživnino kot je povprečna. Enostarševska družina pa je po podatkih SURS-a tudi ena najranljivejših družin z otroki, kjer je stopnja revščine neprimerno višja kot to velja za ostale tipe družin.
Tudi organizaciji, ki delujeta na področju preživnin, Društvo za zaščito pravic otrok in mater samohranilk Ostržek in Preživnina.org, že več let opozarjata na izmikanje plačevanja preživnin s strani enega od staršev, na višino določenih preživnin in na neurejeno zakonsko ureditev izterjave preživnin. V letu 2013 so na te probleme opozorili tudi s peticijo.
V naši družbi velja ničelna toleranca do nasilja v družini
V SDS v zahtevi opozarjajo še, da v naši družbi velja ničelna stopnja tolerance do nasilja v družini, hkrati pa se pozablja, da je pogosta oblika nasilja tudi ekonomsko nasilje, kamor se uvršča neplačevanje preživnine.
Zaradi vsega navedenega v poslanski skupini SDS menijo, da je potrebna razprava o (ne)plačevanju preživnin, v sprejem pa predlagajo naslednje sklepe:
2. Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti poziva vse pristojne inštitucije, kakor tudi slovenske medije, da pripomorejo k večji osveščenosti naše družbe glede neplačevanja preživnin, in se zavzamejo za ničelno toleranco do neplačevanja preživnin.
3. Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predlaga, da se v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini definicijo ekonomskega nasilja dopolni tudi z vsebino neplačevanja preživnin in drugimi oblikami ekonomskega nasilja.
4. Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predlaga, da se v Zakonu o Javnem jamstvenem, preživninskem in invalidskem skladu Republike Slovenije 21. a člen spremeni tako, da bo pravico do nadomestila preživnine imel tudi otrok po 18. letu starosti, ki se redno šola, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti.
5. Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Ministrstvu za pravosodje predlaga spremembo Obligacijskega zakonika, ki bi določila, da terjatve iz naslova preživnin ne morejo zastarati.
6. Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Ministrstvu za pravosodje predlaga, da v roku 6 mesecev skupaj z drugimi državnimi organi in civilnodružbenimi gibanji pripravita rešitve in predloge ukrepov, ki bi pripomogli k učinkovitejši izvršbi terjatev iz naslova preživnin, kakor tudi drugih ukrepov, ki bi pripomogli k ureditvi tega področja, in o tem poročata Komisiji.
A. R.