SDS želi preprečiti dokončno uničenje slovenskega kmeta

Foto: Pixabay

Poslanke in poslanci Slovenske demokratske stranke so danes v zakonodajni postopek vložili predlog zakona o spremembi Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka. Prepričani so, da se je kmetom storila nepopravljiva škoda.

Poslanke in poslanci poslanske skupine SDS so že aprila 2014 v zakonodajni postopek predlagali novelo zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, s katero se je zagotovil vpogled v podatke o katastrskem dohodku, izračunanem po lestvicah katastrskega dohodka za naslednje leto, čeprav bi moral GURS to storiti do 20. septembra 2013.

Kmetje niso dobili ustreznih podatkov
S tem se je kmetom tedaj že storila nepopravljiva škoda, saj niso dobili podatkov, na podlagi katerih bi se lahko odločili glede načina ugotavljanja dohodkov iz dejavnosti. Način ugotavljanja dohodkov iz dejavnosti pa vpliva na višino davčnih obveznosti ter na stroške računovodstva in s tem na sam socialni položaj kmetov.

Predlog zakona nima neposrednih posledic na državni proračun, za izvajanje zakona tudi ni potrebno zagotoviti dodatnih finančnih sredstev v državnem proračunu. Sistem ugotavljanja katastrskega dohodka je po veljavni ureditvi namreč naravnan tako, da sledi gibanjem realnih dohodkov v praksi in se spreminja v letu, za katerega se upošteva.

To je pomenilo, da so se za leto 2014 upoštevali izračuni katastrskega dohodka na način, kot ga določa Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka, ki sloni na premalo preverjenih kalkulacijah in na nekaterih neprimernih ali celo nepravilnih podatkih. V številkah to pomeni, da so morali kmetje v letu 2014 plačati okoli 300 milijonov evrov katastrskega dohodka, namesto slabih 50 milijonov, kolikor je bilo katastrskega dohodka plačanega v letu 2013.

Država je na dobri poti uničenja slovenskega kmeta
Kar šestkratno povečanje katastrskega dohodka seveda pomeni uničenje slovenskega kmeta, v kolikor se to s pravočasnim sprejemom ustrezne zakonodaje ne bo preprečilo. Neugodne vremenske razmere so konec aprila presenetile večji del Slovenije. Težek in moker sneg je 27. aprila 2016 lomil rastlinje, vinogradnike, sadjarje, zelenjadarje, poljedelce in vrtičkarje je povrhu prizadela še pozeba. V sadjarstvu in vinogradništvu je škoda ponekod 90-odstotna.

Prehodno obdobje naj se podaljša za eno leto
Cilj predlaganega zakona je določitev pravične in sorazmerne davčne obremenitve za slovenskega kmeta, in s tem zagotovitev njegovega obstoja ter delovanja tudi v prihodnje. Zaradi neugodnih vremenskih razmer, ki smo jim priča konec aprila, poslanci SDS predlagajo, da se prehodno obdobje podaljša še za eno leto in s tem tako olajša položaj vinogradnikov, sadjarjev, zelenjadarjev, poljedelcev in vrtičkarjev.

Z rešitvijo, s katero se višina katastrskega dohodka v letih 2014, 2015, 2016 podaljšuje v leto 2017, omejuje na višino katastrskega dohodka, kot je bila odmerjena v letu 2013, in se zasleduje načelo sorazmernosti preko prilagajanja novih izračunov, realnim višinam dohodkov. Poglavitna rešitev je ureditev prehodne rešitve za določitev katastrskega dohodka dodatno še za leto 2017 na način, da bo ta enak oziroma v isti višini, kot je bil katastrski dohodek za leto 2013.

N. K.