V našem mediju smo že pisali o odisejadi Roberta Goloba v Bosni. Tako o spornih poslih s projekti hidroelektrarn kot tudi s peleti. Obema zgodbama je bilo skupno, da od visokoletečih projektov, ki jih je napovedoval Golob, ni bilo na koncu nič oziroma še slabše od nič – ustvarila se je namreč velika finančna luknja in neznano kam so poniknili večmilijonski zneski. Golobovim poslom je bilo skupno še to, da so bili oškodovani tudi partnerji pri projektu. Tudi tokrat opisujemo visokoleteči Golobov projekt, ki je na družbeni lastnini pustil veliko luknjo.
A podobni posli elektro oligarha Roberta Goloba so se dogajali tudi v Sloveniji. Spomnimo na projekt BPC d.o.o., ko je Golob osebno pobasal 177 povprečnih plač (dobrih 160 tisoč evrov) s hudo sporno in kaznivo izvedeno transakcijo prodaje svojega lastnega praznega podjetja družbi, ki jo je vodil. O spornosti takšne transakcije ni treba govoriti, se pa postavlja vprašanje, kako so lahko vsi nadzorni organi v družbi popolnoma odpovedali. Tokrat bomo opisali skoraj identično poslovno prakso Goloba, ki z visokoletečim projektom pusti veliko luknjo na družbeni lastnini.
Golob je kot zastopnik družbe Istrabenz Gorenje energetski sistemi, energetske storitve, d.o.o. (ta družba obstaja še danes pod imenom IGES), skupaj z družbo RTH d.o.o. (gre za družbo Rudniki Trbovlje-Hrastnik d.o.o. – v likvidaciji) ustanovil mešano družbo Vitales RTH. Vitales je ime, ki je očitno Golobu zelo pri srcu. Kakorkoli, z veliko najavo, celo s tiskovno konferenco, je Golob skupaj z Alešem Bergerjem najavil ustanovitev skupnega podjetja za zbiranje in predelavo lesne biomase Vitales RTH, ki naj bi postavljalo temelj zasavskega energetskega holdinga. Kot je Golob povedal, naj bi ustanovitev skupne družbe predstavljala “pospešek zasavski energetiki, da se ob primerni iniciativi države razvije v pravo smer, v kombinacijo termoenergetskega bloka na biomaso in premog z verigo hidroelektrarn na srednji Savi.” Zanimivo pa je, da je Golob že predvidel državo v projektu in poudaril, da je v njegovem projektu potrebna država, da prelije milijone v ta zasavski energetski holding. A je takratni minister, dr. Matej Lahovnik, v čigar pristojnost je takrat spadala RTH, za Delo izjavil: “Ker o njem slišim prvič, ga ne morem komentirati …” Očitno je šlo tudi v tem primeru za račun brez krčmarja in Golobov modus operandi.
Visokoleteči projekt, ki je za svojo piramidno shemo zahteval vstop države in pritok svežega denarja, je seveda klavrno končal
Najprej so bili v družbi Vitales RTH d.o.o. imenovani štirje direktorji, poleg glavnih dveh akterjev Goloba in Bergerja še Matej Požuna in Henrik Bajda. Zaupanje med direktorji je bilo že v začetku tako “dobro”, da nihče ni imel podeljenega pooblastila za samostojno zastopanje družbe. Pa čeprav sta bila dva od imenovanih direktorjev pravzaprav zastopnika ustanovitelja in to samostojno. Nato so se zopet zgodili že nekako znani manevri z imenovanjem in razrešitvijo direktorjev, dokapitalizacijo in zmanjšanjem kapitala, a je na koncu celotni zapitek prevzela družba RTH d.o.o. Da pa je bilo s celotnim projektom nekaj zelo narobe, priča tudi dejstvo, da je nato država kot lastnik družbe RTH d.o.o. naročila posebno revizijo, ki je ugotovila, da celotni postopek ustanovitve ni bil racionalen in gospodaren – enako pa so ocenili tudi nadaljnja ravnanja poslovanja poslovodstva družbe. Na koncu je bila vrednost celotnega projekta odpisana samo in izključno na plečih državne družbe RTH d.o.o.
Lastnik je zahteval, da se zoper Goloba in druge akterje zasavskega energetskega holdinga vložijo odškodninske tožbe
V zvezi z ugotovitvami posebne revizije je lastnik zahteval od kasnejšega poslovodstva družbe RTH d.o.o, da zoper Goloba in druge akterje zasavskega energetskega holdinga vložijo odškodninske tožbe. Na tem mestu se sicer lahko vprašamo, zakaj ne tudi kazenske ovadbe, saj je šlo na podlagi izsledkov posebne revizije v konkretnem primeru za hujšo zlorabo položaja in pravic pri gospodarski dejavnosti z državnim premoženjem.
Tako je mogoče – brez slehernega dvoma – potegniti zaključek Golobovega delovanja. Vedno računa na državno pomoč za izpolnitev svojih osebnih projektov. Takšni osebi naj bi zaupali vodenje celotne države? Doslej smo nanizali že kar nekaj zgodb, Golobovih projektov, v katerih je bila država oškodovana. Vsak bralec pa lahko sam pri sebi še razmisli, kaj vse se mora dogajati šele v družbi Gen-I, ki jo je do pred kratkim vodil Golob.
Sara Kovač