fbpx

Ko smo imeli sposobno vlado, se je Slovenija uvrščala med najbolj uspešne države

Foto: Twitter

Tako visokih obrestnih mer v evrskem območju nismo imeli že od leta 2014, v Sloveniji pa na kreditno (ne)sposobnost še dodatno vpliva učinek dviga minimalne plače. Gospodarske napovedi za 2023 je OECD močno poslabšala že septembra, tudi Umar je napoved gospodarske rasti za to leto močno znižal, predvsem zaradi energetskih tveganj, pričakovanega znižanja tujega povpraševanja in manjše domače potrošnje. Banka Slovenije je znižala napoved gospodarske rasti za leto 2023 na zgolj 0,8 odstotka. Potem so tu še krizne razmere v zdravstvu, 300 tisočim upokojencem bo od januarja namenjena nižja pokojnina, vlada pa je s 1. januarjem tudi povozila Janševo dohodninsko reformo, ki bi dvignila plače vsem delovnim ljudem. Videti je, da živimo v diametralno nasprotni državi, kot smo jo bili vajeni v času prejšnje vlade.

“Ponovoletno srečanje protikrizne ⁦vlade RS 2020–2022, ki je Slovenijo reševala med epidemijo in njej navkljub okrepila našo gospodarstvo ter lokalno samoupravo,” je nekdanji premier Janez Janša objavil fotografijo srečanja – nekdanji ministri stranke NSi se, sodeče po fotografiji, srečanja niso udeležili. “Zame čisti zmagovalci. Deset PKP-jev, izhodna strategija, zagotavljanje sredstev iz EU, pomoč ljudem in podjetjem, država in podsistemi so kljub težavam in nenaklonjenosti medijev delovali […]. Poleg tega pa nadpovprečno uspešno in odmevno predsedovanje Svetu EU,” je komentiral Davorin Kopše.

Vlada Janeza Janše je svoj mandat nastopila v izrednih razmerah, ob izbruhu pandemije novega koronavirusa, ob katerem nihče ni prav dobro vedel, s čem se pravzaprav spopadamo. Kljub temu da so kasneje nekateri kritizirali vladne ukrepe spopadanja z epidemijo, lahko prav gotovo sklenemo, da je bila naša država pri tem uspešna. Na vprašanje, kako je bilo biti predsednik vlade v času covid krize in če ga je bilo kaj strah, je Janša odgovoril, da je bilo takrat vse strah, tudi njega. “Vsako jutro in zvečer mi je žena govorila zgodbe o usodah ljudi, ki so dobili okužbo, tistih, ki jih je bilo potrebno intubirati, pa tudi o tistih, ki so umrli. In zame to ni bila statistika, zame to niso bile zgolj številke na papirju.”

Navkljub temu da nekateri ukrepi niso bili najbolj prijetni, pa so bili očitno primerni in pravočasni. Zelo zgovorna je bila ocena The Economista, ki je zatrdil, da je Slovenija med naključno izbranimi 23 državami OECD druga najbolje obvladala gospodarsko krizo, nastalo kot posledica svetovne pandemije. Pred nami se je uvrstila le Danska, kar nedvomno potrjuje uspešnost vladnih ukrepov pri spopadu s posledicami pandemije. Očitno je, da so bili narejeni pravi koraki od vstopa v krizo do izhoda iz nje, kar je ravno obratno kot po svetovni finančni in gospodarski krizi leta 2008, ko smo po zaslugi vlade Boruta Pahorja izšli med zadnjimi.

Tudi pri zdravstveni krizi je prejšnja vladna ekipa dokazala, da se da storiti marsikaj, če obstaja volja za to. Dober primer je predstavljala hitra ureditev novih prostorov za sprejem bolnikov, obolelih za covidom-19, v največji slovenski bolnišnici UKC Ljubljana. 28. oktobra 2020 so bili namreč pripravljeni načrti za nujne začasne namestitve v več let nedokončanih prostorih diagnostično-terapevtske službe, 8. novembra pa so bili prostori že pripravljeni za sprejem bolnikov.

“Ob 2. obletnici pričetka delovanja aktualne vlade je treba poudariti, da je imela Slovenija in njeni prebivalci veliko srečo, ker je tranzicijska levica zaradi nesposobnosti takratnega predsednika vlade Marjana Šarca in nezmožnosti sodelovanja leve koalicije dobila vlado pod vodstvom Janše,” je bil marca lani prepričan ekonomist Primož Bohinc. “Pomembno je to, da je koalicija poskrbela za ljudi tako na zdravstvenem kot tudi na socialnem in ekonomskem področju in smo posledično krizo prebrodili brez večjih težav in stisk, ki bi jih epidemija takšnih razsežnosti lahko povzročila,” pa je bil prepričan politični analitik in odgovorni urednik Domovine Rok Čakš.

Economist je poročal, da je Slovenija dosegla 2. mesto pri uspešnosti spopadanja z epidemijo. (Foto: Twitter)

Dr. Matej Lahovnik, vodja takratne vladne svetovalne skupine, je po potrditvi osmega svežnja  protikoronske pomoči za medije dejal, da je pomoč države prebivalstvu in gospodarstvu velika. “To se kaže tudi v tem, da je Slovenija med tistimi državami v Evropski uniji in evroobmočju, ki se jim je nezaposlenost najmanj povečala v tej krizi, bruto domači proizvod (BDP) pa je najmanj padel.” Mednarodne bonitetne agencije so Sloveniji podale zelo ugodne bonitetne ocene. Z ministrstva za finance pa so konec januarja 2021 sporočili, da je Slovenija izdala dolgoročne, 60-letne evrske obveznice in s tem pomembnim podaljšanjem referenčne tržne krivulje donosnosti utrdila svoj položaj v skupini naprednejših držav evroobmočja. Slovenija je tako pomembno zniževala tveganje refinanciranja dolga državnega proračuna. Dejstvo, da je Slovenija izdala 60-letno obveznico z dospetjem v plačilo leta 2081, po Lahovnikovem mnenju pomeni, da je naša država zaradi verodostojnih ukrepov v času pandemije covida-19 ohranila ugled tudi na mednarodnih finančnih trgih. “Vse to pa nam omogoča, da se poceni zadolžujemo, praktično po negativni obrestni meri,” je pojasnil Lahovnik. V času aktualne vlade je žal drugače. Prva letošnja zadolžitev je bila izvedena v bistveno spremenjenih okoliščinah, potem ko so se v drugi polovici lanskega leta močno zvišale obrestne mere. Država je tako za novo izdajo desetletnih obveznic morala ponuditi najvišje obresti po februarju 2014, ko je malo po sanaciji bank izdala dolarske obveznice s kuponsko obrestno mero 5,25 odstotka, je poročalo Delo.

Prejšnja vlada je v zgolj dveh letih uspela obrniti tudi trende katastrofalnega črpanja sredstev iz skladov Evropske unije, s katerimi so se neučinkovito spopadale nekdanje leve vlade. Že leto 2020 je bilo prvo leto v programskem obdobju 2014–2020, ko se je Slovenija uspela prebiti v povprečje EU-27, in je od takrat pri absorpciji sredstev nadpovprečna. “Slovenija je lani nadaljevala izboljšanje črpanja evropskih sredstev in je bila že štiri odstotne točke nad povprečjem EU,” je novico objavil Delov dopisnik iz Bruslja Peter Žerjavič. Podatki za leto 2021 so kazali, da je Janševa vlada uspela počrpati 71 odstotkov razpoložljivih sredstev, kar nas je uvrstilo štiri odstotne točke nad evropsko povprečje (67 odstotkov), prehiteli pa smo države kot so Avstrija, Švedska, Francija, Nemčija.  Nepočrpanih je tako ostalo 29 odstotkov sredstev, oziroma dobri 1,2 milijardi evrov. Avgusta letos so bili nato objavljeni podatki za leto 2022, od letošnjega aprila, ko so bile volitve in je zmagala koalicija strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica – Slovenija je padla s 4. na 11. mesto med vsemi državami članicami EU.

“Bravo! Čestitam za fantastično predsedovanje, ki se bo v EU zgodovinsko pomnilo, in za neverjeten tempo ter dosežke v multilateralni in bilateralni diplomaciji. Le tako še naprej,” je voščil mednarodni pravnik dr. Miha Pogačnik ob zaključku predsedovanja Svetu EU, ko je minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar v Parizu simbolično predal štafetno palico predsedovanja francoskemu ministru za Evropo in zunanje zadeve Jean-Yvesu Le Drianu. Epidemiološkim razmeram navkljub je Slovenija uspešno izvedla vse načrtovane dogodke, dosegla pomembne rezultate ter ustvarila mnogo priložnosti za sodelovanje in povezovanje. Predsedovanje je poželo mnogo pohval, med drugim je komisarka za vrednote in preglednost Vera Jourova ob sprejetju sklepov za širitev na decembrskem Svetu za splošne zadeve dosežek slovenskega predsedstva označila za” mojstrovino evropskega sklepanja kompromisov v duhu lojalnega sodelovanja”.

Sara Kovač