Predsednica sindikata delavcev v zdravstveni negi je poudarila, da mora pohvaliti ministra za zdravje Janeza Poklukarja, edinega iz vrst mnogih ministrov za zdravje, ki si je upal odpirati tarifni del kolektivne pogodbe za zdravstveno nego in dejavnost zdravstva. “S tem je pokazal, da mu je mar za zaposlene in da se zaveda teže problemov. Seveda ni vse samo v njegovi moči, ampak je vlada tista, ki odloča,” je še dejala Slavica Mencingar. Obenem je tudi opozorila na izredne obremenitve, s katerimi se v času covida soočajo na nekaterih delovnih mestih ter dodala, da ta dogovor sicer ne more rešiti problemov kadrovske podhranjenosti, ki obstaja že desetletje, na kar so opozarjale vse vlade doslej. Ministroma Janezu Poklukarju in Janezu Ciglerju Kralju se je iz srca zahvalila tudi Irena Ilešič Čujovič, predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva.
Sindikati in vlada so danes parafirali dogovor o višjih plačah v zdravstvu in socialnem varstvu. Predsednica sindikata delavcev v zdravstveni negi Slavica Mencingar je priznala, da so bili njihovi cilji na začetku pogajanj seveda višji, ampak pogajanja so stvar dveh sogovornikov, ki morata priti do zaključka tudi s sprejemanjem kompromisov. “Moje mnenje oziroma mnenje sindikata je, da smo naredili nekaj korakov k cilju za višje vrednotenje zaposlenih v zdravstveni negi,” je dejala. Pojasnila je še, da so v teh pogajanjih dosegli, da je vsak zaposlen v zdravstveni negi pridobil najmanj en plačni razred, najbolj obremenjeni na sekundarju in terciarju pa do šest plačnih razredov. “V javnosti se je sicer pojavila dezinformacija o šestih plačnih razredih za intenzivne terapije, kar žal ni res, saj so ta delovišča dvignjena za pet plačnih razredov,” je Mencingarjeva še pojasnila, ob tem pa omenila še to, da so prav zaposleni v intenzivni terapiji v treh letih pridobili osem plačnih razredov višjo osnovo, kar ta trenutek tudi ni zanemarljivo in to štejejo za uspeh njihovega dela.
Seveda dvig osnovnih plačnih razredov pri tistih, ki vstopajo v sistem in nimajo še nobenih napredovanj, prinese manj, kot pa nekomu, ki je že deset let v sistemu in ima pet in več napredovanj. Treba je vedeti, da se posledično dvignejo tudi vsi dodatki za manj ugoden delovni čas in vse skupaj vendarle nekaj prinese, je še razložila Mencingarjeva. “V dogovoru, ki smo ga podpisali, je zapisan tudi člen, s katerim predlagamo aneks h Kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS), kjer bi umestili dodatek na deficitarnost, kar naš poklic nedvomno je (vsaj na tistih deloviščih, od koder kader najpogosteje odhaja in se na ponavljajoče razpise ne prijavlja nihče) in tudi zvišanje dodatkov za manj ugoden delovni čas,” je naštela še nekaj podrobnosti iz pogodbe, ki bodo verjetno pripomogle k temu, da kader ne bo odhajal. Povedala je še, da je treba nujno čim prej sprejeti kadrovske standarde in normative, na kar so prav tako opozorili pristojne. Opozorila je, da so na vse pristojne naslovili še eno trenutno zelo pomembno zadevo – čeprav ni razglašena epidemija, se zaposleni soočajo z izrednimi, celo neživljenjskimi obremenitvami na posameznih deloviščih (rdeče in sive cone) in to za mizerne dodatke, ki jih ponekod niti ne dobijo. “Zato smo tudi naslovili zahtevo na vlado, da vendarle čim prej sprejme nujne ukrepe v tej smeri in seveda tudi zagotovi sredstva,” je še izpostavila predsednica sindikata delavcev v zdravstveni negi in poudarila, da jih tudi v bodoče čaka še veliko dela.
Vsa pogajanja se bodo zaključila že pred volitvami naslednje leto
Ministroma Janezu Poklukarju in Janezu Ciglerju Kralju se je iz srca zahvalila tudi Irena Ilešič Čujovič, predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva. “Dialog je bil konstruktiven, zato smo prišli do te zaključne faze,” je dejala. Povedala je, da današnje parafiranje dogovora o nujnih ukrepih na področju plač v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva in nadaljevanje pogajanj šteje kot prvi korak k zavedanju velikega pomena vseh zaposlenih v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, brez katerih bi bila ta zdravstvena in družbena kriza, v kateri smo se znašli, še nepredstavljivo hujša. Drugi korak bo vsekakor sprejem standardov in normativov v zdravstvu in socialnem varstvu, kar od pristojnih ministrstev pričakujejo najkasneje do konca tega leta. “Šele ta dva ukrepa skupaj bosta prinesla nujno potrebno izboljšanje položaja zaposlenih v teh dveh dejavnostih in po našem prepričanju tudi zajezila odhode kadra iz dejavnosti,” je pojasnila. Z dogovorom so se tako na sindikalni kot na vladni strani zavezali, da bodo v začetku naslednjega leta pogajanja nadaljevali z odprtimi vprašanji in delovnimi mesta, ki jih v teh pogajanjih niso uspeli uskladiti. “Čaka nas torej še nekaj dela, saj smo reševanje vrednotenja nekaterih poklicev v zdravstvu in socialnem varstvu prestavili v drugi krog pogajanj, ki se bo začel 15. januarja 2022 in končala še pred volitvami v naslednjem letu,” je še napovedala.
Nekatere plače višje že novembra
Reprezentativna sindikata zdravstva in socialnega varstva ter vlada so parafirali dogovor o nujnih ukrepih na področju plač. Dogovor bo začel veljati s prvim dnem po objavi v uradnem listu, torej lahko na primer medicinske sestre že novembra pričakujejo višje plače. Najbolj se bodo povišale prav plače medicinskih sester v bolnišnični dejavnosti, in sicer od tri do šest plačnih razredov, v socialnem varstvu pa bo povišanje za štiri plačne razrede. Plačne spremembe se sicer nanašajo na približno 200 delovnih mest, na katerih je zaposlenih okoli 35 tisoč ljudi. Dogovorjene rešitve pomenijo višje plače za več kot 80 odstotkov zaposlenih v zdravstvu, 80 odstotkov zaposlenih v socialnem varstvu ter 40 odstotkov zaposlenih v plačni skupini J v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva. Spremenili so tudi vrednotenje delovnih mest psihologov in logopedov, socialnih delavcev tako v zdravstvu kot socialnem varstvu ter zdravstveno administrativnih sodelavcev. Višje plače bodo dobili tudi zaposleni v domovih za starejše, varstveno delovnih centrih, centrih za socialno delo in pomoči na domu. Zaposlenim, ki izvajajo osnovno in socialno oskrbo, plačo dvigujejo za štiri plačne razrede. En plačni razred sicer pomeni štiri odstotke višjo plačo.
Cilj je preprečiti odhajanj zaposlenih in tudi krepitev delovnih mest
Minister Poklukar je izpostavil, da je dogovor le začetek normalizacije kadrovskih razmer v zdravstvu in socialnem varstvu. Po njegovih besedah ne želijo samo preprečiti odhajanj zaposlenih, ampak tudi okrepiti delovna mesta. Opozoril je, da težav s kadri v zdravstvu, ki se poglabljajo leta in leta, ne morejo rešiti prek noči, ne more jih rešiti niti en sam minister, ampak jih lahko rešijo le skupaj. Poleg dviga plač pa dogovor zajema tudi sistemiziranje zaposlenih na nova delovna mesta. Po oceni Ciglerja Kralja bo to pripomoglo k zamejevanju odhodov zlasti iz delovnih okolij z največjimi obremenitvami, poroča STA.
Sara Bertoncelj