Skrajni levičarji dan ustavnosti obeležili z lažmi in prodajanjem pravljic o bogati SFRJ!

Foto: Facebook

Dan ustavnosti, s katerim smo včeraj obeležili sprejetje in razglasitev Ustave Republike Slovenije in dan, na katerega je leta 1990 potekal plebiscit, so mladi skrajni levičarji obeležili na svoj način. Prek družbenih omrežij so širili laži in pravljice o bogastvu SFRJ, kljub temu, da jim nikoli ni bilo potrebno trpeti pod komunizmom, ideologijo, ki je povzročila že prek 100 milijonov smrtnih žrtev.

Tako je Mitja Zupan, kandidat na letošnjih lokalnih volitvah na Bledu Socialnih demokratov Dejana Židana, ki so se uveljavili kot politična izpostava globoke države, na družbenem omrežju Facebook objavil, da naj bi Jože Pučnik nekoč izjavil: “Pametnemu človeku je vseeno, če živi v diktaturi totalitarnega tipa ali pa v demokraciji pristne parlamentarne ureditve.” Kar je seveda laž, saj Pučnik kaj takega ni nikoli rekel. Kljub temu je Grega Ciglar pogrel debato s sledečimi žalitvami: “Plačanec, ki je pomagal zrušiti Jugoslavijo in sodeloval pri plenjenju bogastva, ki so ga ljudje ustvarili v socializmu.” Miha Kordiš iz skrajne Levice pa je, kot še poroča Demokracija, vse skupaj všečkal. Jože Pučnik je v resnici dejal (in to je eden njegovih najbolj znanih citatov): “Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo.”

Ekonomsko nepismeni Grega Ciglar znan po opravičevanju venezuelskega režima
Skrajni levičar in mestni svetnik Ljubljane Grega Ciglar, ki v totalitarni SFRJ ni nikoli živel in je javnosti bolj znan kot mednarodni opazovalec v Venezueli, državi, ki ima največje zaloge nafte na svetu, a vendar trpi hudo pomanjkanje, saj ljudje nimajo kaj jesti. Po obisku je kljub vsemu hvalil bolivarski socialistični sistem in med drugim razburil z izjavo: “Res občasno primanjkuje določenih živil, zdravil ipd., toda niti v eni trgovini nisem videl popolnoma praznih polic. Videl sem borbene in odločne ljudi, ki kljub tem težavam nadaljujejo s svojim vsakdanjim življenjem. Predvsem so zelo iznajdljivi, npr. če za nekaj dni zmanjka jajc, namesto tega pač jedo kaj drugega.”

Grega Ciglar in Nicolas Maduro (Foto: Facebook)

Seveda so ga na ekonomsko nepismenost in na nepoznavanje dejanskih razmer v SFRJ opozorili sledilci, a jim je odvrnil, da bere knjige o nekdanji državi. “Verjetno ste jih sicer vi trije skupaj bolj malo prebrali. Svetovni ekonomisti so pisali o Jugoslaviji in fenomenu samoupravljanja. 80. leta pa pač niso referenčna za Jugoslavijo. Porušeno državo so na noge postavili komunisti, pa bilo to vam všeč ali ne…,” je zapisal. In ni edini, saj mainstream mediji zelo radi povzemajo trditve levičarskih politikov, kako je bilo v Titovi in socialistični Jugoslaviji dobro in da nikoli ni bilo takih gospodarskih težav, kot so danes v Sloveniji. Kar so seveda miti, ki nimajo ničesar skupnega z realnostjo. Ampak, da stvari potvarjajo, smo pri častilcih socializma že navajeni.

Demokraciji se je zahvalil za “reklamo” in nadaljeval z zavajanjem
Takoj, ko je opazil članek Demokracije, se je zahvalil za “reklamo” in nadaljeval s sramotenjem samega sebe z ekonomsko nepismenostjo in zavajanjem. Tako je dodatno obrazložil svojo trditev, da so porušeno državo po 2. svetovni vojni na noge postavili komunisti, ki so ustvarili bogastvo, s sledečim: “Seveda trdim. Vsak, ki je pri zgodovini v osnovni šoli vsaj malo poslušal, bi trdil enako. Porušeno državo, ki so jo okupatorji in domači izdajalci uničili praktično do tal, so na noge spravili komunisti. Ne govorim samo o infrastrukturi, temveč tudi o ekonomiji.”

Da je bilo revnih in lačnih v SFRJ več kot danes, je pozabil omeniti, prav tako ga očitno ne moti kraja premoženja podjetnih posameznikov, ki so v mnogih primerih brez vsega morali oditi v tujino. Da pa bi moral vsaj, ki je v osnovni šoli poslušal zgodovino vsaj malo, trditi enako pa je le še en argument, ki kaže na to, kako nujna je uveljavitev odločbe Ustavnega sodišča, ki izenačuje financiranje zasebnih in državnih šol. “Samo upam lahko, da si bomo izborili Slovenijo, ki ne bo “druga Švica”. V njej je namreč 300.000 ljudi na robu tveganja revščine, ljudje z minimalno plačo ne preživijo meseca, upokojenci s pokojninami nimajo zagotovljene varne starosti, mladi pa zaradi stanja odhajajo v tujino,” pa je napisal glede današnjega stanja Slovenije. Tudi pri tem je pozabil omeniti, da so za ekonomsko stagnacijo Slovenije, kot tudi za visok javni dolg, v veliki meri krivi škodljivi ideološki ukrepi levičarskih vlad po letu 2008, ki so namesto, da bi se lotile reform, stalno poviševale javno porabo, ki so jo v veliki meri financirale z zadolževanjem.

Da pa se mladi, ki odhajajo v tujino, ne odseljujejo v levičarske oaze, kakršne so Venezuela, Kuba, Severna Koreja in Grčija ni potrebno poudarjati. Glavne destinacije so Avstrija, Nemčija, Švica in Velika Britanija – torej ekonomsko bolj svobodne države z dereguliranim trgom dela in nižjim davčnim bremenom.

Laži in zavajanja levičarjev (Foto: Twitter)

Komunisti niso ustvarili popolnoma nič, uničevali so!
Zgodovinska dejstva so, da jugoslovanski (in z njimi slovenski) komunisti niso ustvarili ničesar. Celo več. Uničevali so. Ali namenoma ali zaradi svojega neznanja, ni pomembno, večina tovarn, na katere smo danes Slovenci ponosni, je obstajala že pred prvo ali drugo svetovno vojno, imele so tradicijo, bile so večinoma družinska podjetja, ki jih je Titova oblast nacionalizirala. Da bi zakrili sledove, so po poročanju Demokracije takoj (ne enkrat, ampak tudi dvakrat ali trikrat) spremenili ime podjetja ali tovarne. Največja težava pri teh družbah je bila, ker takratna oblast ni imela primernih ljudi za vodenje tovarn. Nekdanje lastnike so kot reakcionarne buržuje namreč ubili, tisti z več sreče so ušli v tujino. Tako so vodenje tovarn prevzemali ljudje, ki ne le, da so imeli samo dva ali tri razrede osnovne šole, ampak se sploh niso spoznali na posel, saj so bili pred vojno bodisi hlapci na kmetiji bodisi nekvalificirani delavci v kakšni ključavničarski delavnici. Ampak, ker so bili člani KPJ ali SKOJ, so bili seveda “kvalificirani”. Poglejmo si samo nekatere primere, ker je tega resnično veliko.

Delamaris je nastal že leta 1879, ko je Francoz Emile Louis Roullet odkupil zemljišče ob skalah cerkve Sv. Petra ter v bližini Vascottovih term zgradil prvo tovarno za predelavo in konzerviranje rib. Z delom je pričela 20. januarja 1881. Gorenje je nastalo iz delavnic Špehove kovačije, ki se je po nacionalizaciji leta 1950 preimenovala v Okrajno kovinsko podjetje Gorenje, kasneje pa samo v Gorenje. Krka ima korenine že daljnega leta 1570, ko je Novo mesto dobilo deželno lekarno, ki je izdelovala zdravila. Tako je delovala do leta 1950, ko je bila podržavljena in preimenovana v Mestno lekarno Novo mesto, laboratorijski del se je štiri leta kasneje preimenoval v Farmacevtski laboratorij Krka. Krka danes skoraj več ne izdeluje inovativnih zdravil, pač pa je to generična tovarna. Peko je ustanovil Peter Kozina leta 1910 (Peko je sestavljeno iz prvih zlogov njegovega imena), ko je registriral družbo Peter Kozina & Ko. TAM (Tovarna avtomobilov Maribor) so začeli graditi Nemci leta 1941, po vojni je bil Tam nacionaliziran. Dokumentov za obdobje od 1945 do 1950 ni. Neuradno so jih uničili komunisti, saj niso želeli, da bi kdorkoli kdajkoli izvedel, da so načrte in znanje ukradli Nemcem. Zavarovalnica Triglav je nastala leta 1900 kot Vzajemna zavarovalnica iz Ljubljane. Socialisti so jo nacionalizirali in spremenili ime v Zavarovalni zavod Slovenije FLRJ, v Triglav (Zavarovalni zavod Triglav) se je preimenovala leta 1976. Tudi znana Alpina je nastala iz zadruge čevljarskih delavnic, ki so se povezale v tridesetih letih 20. stoletja. Po drugi svetovni vojni je bila zadruga nacionalizirana, preimenovana v Tovarna športnih čevljev, ime Alpina je dobila leta 1951.

Železarna Jesenice (danes del SIJ) je bila ustanovljena leta 1869 kot Kranjska industrijska družba (KID). Drugače je bilo železarstvo že v srednjem veku, v drugi polovici 18. stoletja je nekdanje Bucellenijevo imetje kupil Valentin Ruard, ki je začel širiti in obnavljati rudna polja od Fenta do Kočne. Veliko rudnih polj v Karavankah je pripadalo tudi veletrgovcu Zoisu, lastniku fužin v Bohinju, Radovni in na Javorniku. Zois je bil prvi bogataš in najmočnejši fužinar na Kranjskem. Podobno je z Železarno Ravne, ki je začela delovati 1807, ko so manjše obrate kupili in združili grofje Thurni, in Železarno na Prevaljah, ki je bila najbolj napredna železarna v 19. stoletju. Savske elektrarne so bile ustanovljene leta 1914, ko zgradijo prvo hidroelektrarno HE Završnica. Po drugi svetovni vojni so vse elektrarne nacionalizirane in prenesene na podjetje Gorenjske elektrarne s sedežem v Kranju. HE Fala je nastala 1913.

Foto: Wikipedia

Preden so ju uničili komunisti in iz njiju naredili betonski džungli, sta bila Portorož in Bled kot Monte Carlo!
Tudi turistični kraji, za katere socialisti trdijo, da so to postali šele po drugi svetovni vojni, kjer so letovali delavci, so postali zdravilišča ali turistična središča mnogo prej. Portorož je tako že leta 1897 je postal klimatsko zdravilišče, Bled je bil znan že v 17. stoletju, turistično središče je postal leta 1855, ko je švicarski hidropat Arnold Rikli ustanovil Naravni zdravilni zavod, Terme Čatež so poznali že v 18. stoletju, kot zdravilišče delujejo od 1924.

Pivovarna Laško je nastala 1825, ko je medičar in lectar Franz Geyer v nekdanjem Valvazorjevem špitalu uredil obrtno pivovarno, katere poslopje stoji še danes, Pivovarna Union pa 1864. Radenska je nastala iz polnilnice, ki jo je 1869 postavil Karl Henn, potem ko je 1833 v Radencih odkril termalne vrelce. Pomurska mesna industrija (1922 kot Tovarna mesnih izdelkov), Šumi (1876), Kolinska (1908 kot Kolinska tovarna kavnih primesi), Mlinotest (1804, najprej pod imenom Flucov mlin, potem pod imenom Jochmannov mlin, komunisti ga nacionalizirajo in preimenujejo v Mlinsko podjetje Ajdovščina), Lipa (nastala na ukradenem lesnem podjetju podjetnika Rizzatija, kjer sta bila pred 2. svetovno vojno zaposlena dva sorodnika, tekstilna tovarna pa je obstajala že pod Avstro-ogrsko). In še: Salonit Anhovo (ustanovil leta 1920 tržaški podjetnik Emil Stock), Meblo (je združeno znanje solkanskih mizarjev, po vojni prisiljenih v združitev in izgubo samostojnosti), Avtoprevoz Tolmin (nastal na zaplenjenih kamionih kobariških prevoznikov), Vozila Gorica (razvila iz železniških delavnic Franca Jožefa), Goriške opekarne (nastale iz ljudske opekarne Bilje iz 19. stoletja), Ciciban (nastal s prisilno kolektivizacijo mirenskih čevljarjev, ki jih je v 19. stoletju cenil Dunaj).

Za mesto Kranj so socialisti razlagali, da se je industrializiral šele po drugi svetovni vojni, ko je postal močno tekstilno središče. Seveda ne drži. Podjetnik Franjo Sirc je med obema vojnama sodeloval pri ustanavljanju več tekstilnih tovarn v Kranju: Jugočeška (1923), Intex (1926), Jugobrun (1928) in Tekstilna tovarna Stražišče pri Kranju (1929). Po vojni so bile te tovarne nacionalizirane in večinoma preimenovane: IBI, Intex, Aquasava, Zvezda, Tekstilindus. Podobno je bilo s tekstilno industrijo v Mariboru. Tako je znana MTT nastala z nacionalizacijo petih predvojno znanih tekstilnih tovarn: MA-VA, Josip Hutter in drug, Jugotekstil, Jugosvila in Roteks. Tudi tekstilna tovarno v Litiji izvira izpred druge svetovne vojne ali Polzela, ki jo je leta 1926 ustanovil Čeh Albert Reiser. Povedano drugače: Titova Jugoslavija ni ustanovila (skoraj) nobenega tekstilnega podjetja, vsa, ki so bila nacionalizirana in preimenovana, so obstajala že pred drugo svetovno vojno.

Foto: STA

Večina industrije je bila nacionalizirana, prehoda v tržno gospodarstvo pa mnoga podjetja zaradi konkurenčnosti niso preživela!
Tudi papirno industrijo so zgradili predvojni kapitalisti. Papirnica Vevče (1842), Papirnica Goričane (1787) in Tovarna celuloze (1931). Vse tri so komunisti 1947 nacionalizirali in združili v Papirnico in tovarno celuloze Vevče-Goričane s sedežem v Vevčah. In naprej: PALOMA (1885), tovarna papirja Količevo (1920), Papirnica Radeče (1725; nekaj časa so bili lastniki tudi znani bratje Piatnik), Lepenka Tržič (1888, ko se je imenovala Ceršaška tovarna lesnih snovi in lepenke). Seveda gradbena podjetja niso obstajala samo v socializmu, ampak že mnogo prej: SCT (1873 kot Stavbena družba Ljubljana, po vojni nacionalizirana in preimenovana v Gradbeno podjetje za ceste LSR, kasneje v SCT), Metalna Maribor (1920 kot Splošna stavbena družba Maribor, leta 1946 nacionalizirana in deluje pod imenom Tovarna splošnih metalnih konstrukcij in vijakov), Cementarna Trbovlje (1876, po privatizaciji deluje pod okriljem Skupine Lafarge). Tudi obe znani slovenski steklarni nista zrasli v socializmu: Steklarna Rogaška (1921) in Steklarna Hrastnik (1860).

Naštejmo še nekatere večje tovarne in podjetja: Indus (1933), LTH – Loške tovarne hladilnikov Škofja Loka (1933), Kopitarna Sevnica (1886), Tovarna usnja Šoštanj (1788, v 20. stoletju je bila znana kot Tovarna usnja Franz Woschnagg in sinovi, d. d.), Prebold (1842), Tobačna (1871), KIK Kamnik (1852 kot Smodnišnica Kamnik), Tovarna dušika Ruše (1918), Litostroj (1919 kot Strojne tovarne in livarne Ljubljana, ki so nastale iz šestih še starejših tovarn: Strojne tovarne Tönnies, Kastelic & Žabkar, Samassa, Železolivarne, Kovinolivarne in Zvonolivarne), EMO Celje (1894 kot Tovarna emajlirane posode), Železarna Štore (1845 kot Rudnik in plavž Štore), Gorenjska predilnica (1933), Luka Koper (1882 kot paroplovna družba Capodistriana), Jelovica (1905), Cinkarna Celje (1873), Ilirija (1908 kot Tovarna kemičnih izdelkov Golob & Ko), Tovarne zlatorog Maribor (1887), JUB (1875), Sava Kranj (1920 kot Atlanta, 1921 kot Vulkan, 1931 kot Semperit). Lahko bi še naštevali, dodajmo le, da je recimo celotna kemična industrija nastala pred drugo svetovno vojno. V Avstro-ogrski monarhiji so nastale denimo še TKI Hrastnik, Belinka, Pinus, Arba, po prvi svetovni vojni pa Helios, ATO KTP, Aero, Tanin.

Pozorno oko bo seveda opazilo, da socializem med letoma 1945 in 1990 ni prinesel ničesar novega in da je ostalo tako, kot je bilo v Kraljevini Jugoslaviji. Pravzaprav še več. Območje Slovenije, kot ga poznamo danes, je svoj ključen in največji razcvet, industrializacijo in napredek doseglo v času Avstro-Ogrske monarhije (od leta 1870 do prve svetovne vojne). Da ne govorimo o tem, da so avstrijski vladarji vzpostavili slovenski sodni in šolski sistem ter zgradili železnico.

J. Ž.

  • Flower Power

    kretenom domosranskim se rola……cvilijo kot prašiči na zakolu……….ne jebe vas nobeden….zdaj pa cvilite naprej…..75 let isto kruljenje…..