Slab mesec po nastopu vlade smo v Sloveniji priča drastičnemu padcu kvalitete demokracije in krčenju območja svobode

Datum:

Slab mesec po nastopu vlade smo v Sloveniji priča drastičnemu padcu kvalitete demokracije in tudi padcu ugleda Republike Slovenije v svetu. Zaskrbljujoč je predvsem ritem, hitrost, s katero se to dogaja. Tudi glede zunanje politike preseneča prioriteta tem in področij, s katerimi se ukvarja zunanja ministrica Tanja Fajon – sedaj odkrito posega v krog direktorja televizije, ki mu sugerira, od njega odkrito pričakuje, naj ne zapira dopisniških mest v tujini – kar je povsem zunaj kompetenc in zunaj delokroga nekega zunanjega ministra oziroma ministrice. Enaka erozija kvalitete bivanja v državi se po mnenju političnega analitika in profesorja dr. Boštjana M. Turka pojavlja tudi na notranjepolitičnem področju, na najbolj občutljivem področju – ki je področje svobode oziroma varstva elementarnih, z ustavo zagotovljenih pravic, med drugim svobode govora.

“Ta erozija mednarodnega ugleda države je neverjetna, še posebej ker prihaja v tako kratkem času in v takem stampedu,” je izpostavil prodekan Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Boštjan M. Turk, ki precej kritično gleda na povolilno dogajanje v naši državi. Med drugim je namreč opazil, da smo slab mesec po nastopu vlade Roberta Goloba v Sloveniji priča drastičnemu padcu kvalitete demokracije in tudi padcu ugleda Republike Slovenije v svetu – prioritete zunanje ministrice Tanje Fajon naše države pred tem seveda ne obranijo. Turk je opozoril še na en zgovoren primer, danes smo bili namreč priča blamaži, ko Eric Mamer, tiskovni predstavnik Evropske unije, ni vedel, ali je v Bruslju Golob in je Slovenijo zamešal za Slovaško. Še dober mesec nazaj je imela Slovenija povsem drugačno prepoznavnost.

Enaka erozija kvalitete bivanja v državi se je pojavlja tudi na notranje političnem področju, na najbolj občutljivem področju – to je področje svobode oziroma varstva elementarnih, z ustavo zagotovljenih pravic, med drugim svobode govora. V tem smislu te dni še posebej izstopa primer Mirana Videtiča, znanega komentatorja in enega najbolj lucidnih analitikov tako notranje kot tudi zunanje političen scene v državi. Podjetje, ki je v državni lasti, mu je prepovedalo komentirati dogajanje v javnosti oziroma v medijih – in pri tem ravnalo ne le protizakonito, temveč tudi protiustavno – in to v dveh primerih. Prvi primer je tako imenovano enako varstvo pravic, to je 22. člen Ustave, ki govori o tem, da če je določenemu posamezniku dovoljeno izvrševati neko pravico, mora biti izvrševanje te iste pravice dovoljeno  tudi drugim posameznikom. “V slovenskih medijih nastopajo večinoma ljudje, katerih delodajalec je v takšnem sli drugačnem razmerju z  državo. Pri tem Videtič seveda ni osamljen primer. Miha Kovač na primer, je zaposlen na mladinski knjigi, ki je na DUTB, ta pa je v državni lasti. Ob tem bode v oči, da je Kovač eden najbolj pogostih komentatorjev na nacionalni RTVS,” je opozoril Turk. Sklep je torej enostaven – če je komentiranje dovoljeno Kovaču, mora biti dovoljeno tudi Videtiču.

Svoboda za ene in sužnost za druge
Drug primer pa je 39. člen Ustave, ki govori o tem, da je zagotovljena svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. “Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja,” je še navedeno.  Do Videtičevega primera je po Turkovem mnenju prišlo predvsem zato, ker se je gledanost oddaje Ura moči – v kateri nastopa tako on kot tudi Turk, približala gledanosti Odmevov in je tako za nomenklaturo, ki želi uveljavljati “svobodo”, postala moteč dejavnik. “V ekipi oddaje Ura Moči kot legalisti spoštujemo odločitev vodstva družbe Eles. A potem naj interni kodeksi veljajo za vse: tudi tiste, ki so se v to državno podjetje sprehodili iz kozmetičnih salonov,” so zapisali na Twitterju in s tem namignili na določene Elesove kadre, ki so na svoja mesta prišli po vprašljivi poti.

Politični analitik Boštjan M. Turk (Foto: zajetje zaslona)

“Moteč dejavnik je seveda tudi Bojan Požar, ki so ga hoteli pred volitvami celo zapreti oziroma pripreti, enostavno zato, da bi ga utišali,” je ob tem spomnil Turk. in pojasnil, da je Požar moteč zato, ker govori o zakulisju in govori resnico, predvsem pa obelodanja stvari, ki so v absolutnem interesu javnosti. “Da je tak človek moteč, je treba udarit plat zvona in se vprašati, kaj se dogaja z demokracijo v Sloveniji,” je dodal profesor na Filozofski fakulteti.  V isto kategorijo sodijo tudi tako imenovani seznami za odstrel, ki so nekaj popolnoma nesprejemljivega in bi morali doživeti svoj finale v Evropskem parlamentu. “Tudi sam sicer mislim, da bi se moral z vsemi temi anomalijami, ki jih je Golobova vlada sproducirala v komaj slabem mesecu obstoja, nujno  seznaniti Evropski parlament in tudi druge evropske institucije, kajti take stvari se sicer v Evropi ne dogajajo,” je dejal Turk in nadaljeval, da se to morda dogaja v Rusiji, Belorusiji ali na Kitajskem, v Evropski uniji pa se nikakor ne bi smelo. Te dni tako lahko dodamo še primer, da Drago Zadergal očitno ne sme postati uslužbenec pravne pisarne nacionalne televizije, po drugi strani pa Milan M. Cvikl mora postati viceguverner Banke Slovenije – govori se namreč o nekakšni tolažilni nagradi. “To je pač svoboda za ene in sužnost za druge, kar je popolnoma nesprejemljivo,” je sklenil Turk in za konec dodal še nazoren primer nove klime v naši državi: “Da se območje svobode v Sloveniji krči, pa ne nazadnje kaže tudi to, da bodo Avstrijci postavili mejne kontrole tudi v času poletne sezone, saj se ne strinjajo z demontažo ograje.”

Sara Bertoncelj

Sorodno

Zadnji prispevki

Na veliki petek se spominjamo Kristusovega trpljenja in križanja

Danes obeležujemo veliki petek, dan ko se spominjamo Jezusovega...

Danes veliko soočenje Tine Gaber in Pavla Ruparja na sodišču

"Dokazovali bomo resničnost trditev, da je imel Rupar utemeljen...

Mladi za Celje: Osnovnošolci predstavili 65 raziskovalnih nalog

Na Osnovni šoli Hudinja je bila minuli četrtek javna...