Slovenija začenja z implementacijo arbitraže, Hrvaška odločitve arbitražnega sodišča ne priznava!

Na levi stanje 25. 6. 1991, na desni odločitev arbitražnega sodišča

Slovenska vlada naj bi z jutrišnjim dnem začela z implementacijo odločitve arbitražnega sodišča v sporu glede vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško. Hrvaška vsako obliko izvrševanja sodbe arbitražnega sodišča kategorično zavrača, saj vztraja, da je bil arbitražni proces nepopravljivo kontaminiran s slovenske strani. Mednarodno pravo vztraja, da je za vsako implementacijo potrebno soglasje obeh strani. Uporaba sile za implementacijo arbitražnega sodišča ni dovoljena, hrvaški notranji minister Davor Božinović pa je poudaril, da se bodo hrvaški policisti na vsako kršitev obstoječe mejne črte odzvali.

V odnosih med Slovenijo in Hrvaško se začenja obdobje, ki bo pokazalo, “kako zreli in odgovorni so voditelji na obeh straneh,” piše Večernji. Medtem ko slovenska vlada vztraja pri implementaciji arbitražnega sporazuma, južni sosedi o čem takem nočejo niti slišati. Po njihovem mnenju je vsakršna sodba arbitražnega sodišča nična, saj je Hrvaška protestno izstopila iz arbitražnega postopka po tem, ko so v javnost pricurljali podatki o grobih kršitvah v arbitražnem procesu s slovenske strani.

Prisluhi, ki so pricurljali v javnost, so bili sramota za Slovenijo. Objavljeni posnetki so pokazali, kako je takratni slovenski sodnik v arbitražnem postopku Jernej Sekolec v sodelovanju z agentko zunanjega ministrstva Simono Drenik skušal vplivati na ostale člane arbitražnega sodišča. V vsaki normalni državi bi čemu takemu sledil odstop zunanjega ministra. Odstopila sta le Sekolec in Drenikova. Drenikova je bila kasneje premeščena na pravosodno ministrstvo. Po tem je slovenska vlada vztrajala, da je naredila vse “za ohranitev kredibilnosti arbitražnega sodišča in zaupanje vanj.” Vse to, medtem ko je minister Karl Erjavec s svojimi izjavami v javnosti še dodatno kvaril odnose med državama.

Kako bo izgledala implementacija odločitve arbitražnega sodišča
Jutri stopi v veljavo vrsta zakonov, ki bi v službeno evidenco vpisala mejo s Hrvaško. Zakon o morskem ribolovu predvideva, da bi slovenski ribiči lahko ribarili vse do Limskega kanala, medtem ko zadnji v nizu zakonov ureja pravice prebivalcev na ozemlju, ki je po odločitvi arbitražnega sodišča pripadlo Hrvaški.

Premier Miro Cerar je na sestanku s hrvaškim premierjem Plenkovićem v Zagrebu povedal, da bo Slovenija implementacijo, za katero je potrebna soglasnost obeh držav, “izvajala tam, kjer ni potrebno soglasje Hrvaške.” Vprašanje, ki zanima vse vpletene, je, kako bo to izgledalo pri implementaciji meje na morju, kjer Hrvati vztrajajo pri ekvidistančni liniji, ki deli “Savudrijsko valo” na pol, medtem ko Slovenija vztraja pri odločitvi arbitražnega sodišča, po kateri sta ji pripadli dve tretjini Piranskega zaliva.

Foto: STA

Kaj bo storila Slovenija?
“Nasilno izvajanje ali vsiljevanje odločitve ene strani je v nasprotju z mednarodnim pravom,”
je za Večernji povedal ugledni profesor prava na Oxfordu in univerzi v Bonnu Stefan Talmon. Dober primer je spor med Albanijo in Veliko Britanijo, kjer je bila slednja po 2. svetovni vojni pripravljena iti v oborožen spopad za Krfski kanal, ki ga je imela za mednarodne vode. Čeprav je bilo mednarodno pravo na strani Velike Britanije, je mednarodno sodišče izjavilo, da so grožnje ali uporaba sile “absolutno prepovedani, celo takrat, ko država izvršuje svoje pravo.”

Edino sredstva, ki ostaja na razpolago slovenski vladi, so, kakor je povedal Talmon, “nenasilni protiukrepi oziroma javni pritisk.” To naj bi se že kazalo s slovenskim vetom na hrvaško članstvo v OECD ter grožnjo s tožbo pred Evropskim sodiščem.

Hrvaški minister za notranje zadeve Davor Božinović je danes v Zagrebu povedal, da hrvaška policija ne izvaja nobenih posebnih ukrepov v zvezi z današnjim iztekom šestmesečnega roka za pripravo implementacije arbitražne sodbe, poroča STA. Poudaril je, da se bodo hrvaški policisti odzvali na vsako kršitev obstoječe mejne črte med Hrvaško in Slovenijo.

Pozivi k izogibanju nepotrebnim incidentom
Vse vpletene strani naj bi se želele izogniti mogočim incidentom. Prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans je naglasil, da se je najbolj pomembno izogniti incidentom, dokler “se ne doseže bilateralni sporazum o meji.” V EU obstaja vrsta sporov o mejah, pa to vseeno ne vpliva na življenja državljanov. “Nerešeno mejno vprašanje ni problem, vse dokler se ne instrumentalizira v politične namene, takrat so trenutni zmagovalci politiki, dolgoročni poraženci pa ljudje.”

Hrvaški ribiči pa so med tem dobili zagotovilo vlade, da lahko v Piranskem zalivu ribarijo kot običajno, pri tem pa jih bo, če bo potrebno, varovala hrvaška policija.

Ivan Šokić