Slovenijo čaka resna varnostna preizkušnja: Turčija se ne bo ustavila pri izvažanju ilegalnih migrantov

Foto: epa

“Najhujše šele pride,” je zagrozil turški notranji minister Sulejman Sojlu in dodal, da je samo danes 143 tisoč migrantov prešlo proti Grčiji. Turški predsednik Erdogan pa s spuščanjem na sto tisoče migrantov proti grški meji in vojaškimi spopadi z grškimi oblasti dokazuje, da zanj pravila Nata in drugih mednarodnih organizacij ne veljajo. “Z ustvarjanjem dvojnega vala, najprej nezakonitih ekonomskih migrantov in potem še pospeševalnim dodatkom vojnih beguncev iz Sirije, ki so jih ustvarile prav turške vojaške akcije, Turčija ogroža mednarodni mir in varnost (39. člen UL OZN). Da ne govorim o vojnih zločinih, kot je obglavljanje pripadnikov zajetih vojakov nasprotne strani, mučenju. Pa o tem, da Turčija ni prav zgledna država, kjer bi se spoštovale človekove pravice, katerih smisel in pomen zlorabljajo globalisti,” nam je razložil strokovnjak za mednarodno pravo in direktor Inštituta za mednarodno pravo dr. Miha Pogačnik.

V alternativnih medijih v Sloveniji in po svetu so opozarjali, da bo turški predsednik Erdogan znova izsiljeval Evropsko unijo glede zadrževanja več kot 3,6 milijona migrantov v turških migrantskih centrih. V zadnjih dneh so turške oblasti spustile na desetisoče migrantov proti Grčiji, ob tem še vojaško napadle grške vojake. “Turčija je prekršila vrsto pravil mednarodnega prava. Vojaški napad v Siriji je nedovoljena agresija po 42. členu Ustanovne listine OZN, prav tako se kot agresija omejenega obsega kažejo dogajanje na grški meji,” nam je situacijo pojasnil strokovnjak za mednarodno pravo dr. Miha Pogačnik.

Zanimalo nas je, katero pravo velja v tej zapleteni geopolitični situaciji, v kateri se je znašla Grčija in posledično celotna Evropska unija. “Če govorimo o pravnih podlagah, je temeljno obče mednarodno pravo (General International Law), kot izhaja iz Ustanovne listine OZN in iz pravil običajnega mednarodnega prava. Pravo EU je regionalno mednarodno pravo, ki mora biti usklajeno z občim mednarodnim pravom. Enako velja za NATO. Washingtonska pogodba o ustanovitvi NATO sama izrecno poudarja, da je sklenjena v skladu z Ustanovno listino OZN in da se bo v skladu z njo tudi izvajala,” nam je razjasnil dr. Pogačnik.

Zelo zapleten proces med Grčijo in Turčijo povzroča težave tudi zvezi NATO, saj sta se v vojaški spopad zapletli dve njegovi članici.  Zato smo povprašali dr. Pogačnika, ali ima NATO v dani situaciji sploh možnost posredovati. “Pogodba o ustanovitvi NATO je bila sklenjena leta 1949, torej nekaj let za sklenitvijo Ustanovne listine OZN in pravzaprav predstavlja pogodbo, ki predvideva kolektivno samoobrambo držav članic NATO, ki je dopustna na podlagi 51. člena Ustanovne listine OZN. Slednja določba namreč opredeljuje samoobrambo kot neodtujljivo pravico držav, ki jo lahko izvajajo same ali skupaj z drugimi, torej kolektivno, seveda pod določenimi pogoji, kot so notifikacija Varnostnemu svetu OZN, nujnost, sorazmernost. Pogodba o ustanovitvi NATO, ki je bila sklenjena pred več kot sedemdesetimi leti, v povsem drugih časih, seveda ni upoštevala možnosti krize v razmerju med dvema članicama in tako tudi ne zaostritve razmer med Grčijo in Turčijo, ki se je začela že pred desetletji s turško okupacijo Severnega Cipra leta 1974. Takrat mednarodna skupnost in NATO nista ustrezno odreagirala na turške ozemeljske ambicije in dejanja agresije. Danes, ko je svet pametnejši in razmerja drugačna, je priložnost, da se to popravi s pravilno reakcijo. NATO kot tak ima tu sorazmerno zvezane roke, ne pa tudi posamezne njegove članice, ko lahko proti Turčiji ustrezno reagirajo po občem mednarodne pravu.”

Obramba članice EU pred turško agresijo in vdori ilegalnih migrantov bi morala biti samoumevna
Turčija si že več desetletij prizadeva, da bi jo Evropska unija sprejela za članico. Svoje je dodal še slovenski zunanji minister Miro Cerar, ki je turška prizadevanja javno podprl na enem izmed državniških srečanj v Turčiji. S svojimi zadnjimi potezami si Turčija odločno zapira vrata v Evropsko unijo. “Turčija ni članica EU in odslej naprej glede na svoja ravnanja v predvidljivi prihodnosti tudi zagotovo nikoli ne bo, razen če bi se seveda zavzela za to odločitev pomembna ozemlja Evrope. Odločitev EU braniti svojo članico Grčijo in nenazadnje vse državljane EU pred turško agresijo in vdori nezakonitih migrantov bi morala biti logična. Seveda z izjemo globalistov, ki prodajajo državljanom EU smrtno nevarno idejo, da bomo v Evropi preživeli zgolj z multikulturno dekadenco,” sporoča dr. Pogačnik.

Slovenija bo v prihodnosti na resni varnostni preizkušnji
Slovenija je v letu 2015 pogrnila na izpitu varovanja evropske varnosti. Kot ena izmed branilk schengenske meje na južni balkanski poti je spustila skozi državo več kot 500 tisoč migrantov, ki so se večinoma odpravili proti Nemčiji in skandinavskim državam.

Bodoči predsednik vlade Janez Janša bo izkoristil bogate izkušnje na mednarodnem parketu. Po besedah dr. Pogačnika bo nova Janševa vlada zagotovila varne in stabilne razmere v Sloveniji glede prihoda novih migrantov po južni balkanski poti. (Foto: Nova24TV)

Situacija je še toliko težja pet let kasneje, saj nas poleg varnostnega tveganja ogroža še resna zdravstvena kriza s koronavirusom. V preteklosti smo že poročali o nalezljivih boleznih, ki so jih prinesli migranti v Slovenijo. “To pot utegneta biti v naslednjih letih izziv in nevarnost podobna ali še večja. Smo v časih, ki niti malo niso lahki, lahko bodo za nas prelomni ali celo usodni, in ko se naenkrat povežejo posamezna zla, kot so agresija držav in migracijski premiki z ogrožanjem mednarodnega miru in varnosti, ekonomska kriza, epidemija,” pojasnjuje dr. Pogačnik videnje bodočih mednarodnih situacij, s katerimi se bo soočila Slovenija.

Dr. Miha Pogačnik je strokovnjak mednarodnega prava in direktor Inštituta za mednarodno pravo. (Foto: STA)

Nova vlada bi morala zagotoviti stabilnost
Boljšo prihodnost na področju varnosti bi lahko zagotovila Janševa vlada. “V Sloveniji se moramo zavedati resnosti položaja in ne nasedati prej omenjeni dekadentni odprtosti do vsega, kar se na mejah prikaže, ter stvari obravnavati resno v skladu z mednarodnim pravom in potrebami varnosti države in njenih ljudi. Slovenija bo morala ponovno pokazati, da je suverena država, ki obvladuje svoje ozemlje. Na srečo imamo novo vlado in na njenem čelu človeka, ki je Slovenijo in njene prebivalce enkrat že uspešno obvaroval,” zaključuje dr. Pogačnik.

Luka Perš