fbpx

Slovenska demokratska mladina prešla od besed k dejanjem, da bi mladi z nizkimi dohodki prišli do svojega stanovanja

Predsednik podmladka SDS Dominik Štrakl (foto: Nova24TV)

“Stanovanjska jamstvena shema naslavlja predvsem mlajšo populacijo, staro do 38 let. Opredeljuje dve vrsti kreditojemalcev, to so zaposleni za določen ali nedoločen čas, katerih kreditna sposobnost je praviloma nizka,” je o predlogu zakona o stanovanjski jamstveni shemi za mlade, ki jo je podmladek SDS v torek vložil v državni zbor, povedal predsednik Slovenske demokratske mladine Dominik Štrakl. Stanovanjska problematika mladih je pereč problem že dolgo časa, predlagani zakon pa bi mladim, ki niso kreditno sposobni, omogočil nakup prve nepremičnine ob državnem jamstvu.

Ob podpori svoje matične stranke SDS je Slovenska demokratska mladina v državni zbor vložila predlog zakona o stanovanjski jamstveni shemi za mlade. Na novinarski konferenci sta nastopila poslanec SDS Tomaž Lisec in predsednik Slovenske demokratske mladine Dominik Štrakl, ki sta v nastopu pred mediji pojasnila bistveno rešitev, ki jo ponuja zakon. Mladi bodo po predlogu zakona pri banki lažje najeli stanovanjski kredit, saj jim bo v tam namen država izdala poroštvo. Kot so pojasnili v največji parlamentarni stranki, imajo mladi in mlade družine največjo težavo pri prvem dostopu do stanovanja, predvsem tisti, ki so zaposleni za določen čas, saj je njihova kreditna sposobnost nizka. Podoben zakon je poslanska skupina SDS predlagala že leta 2018, vendar takrat predlog ni dobil širše podpore.

Predsednik SDS podmladka Dominik Štrakl je v tokratni oddaji Tema dneva uvodoma povedal, da se s stanovanjsko problematiko, s katero se srečujejo mladi, ukvarjajo že kar nekaj časa. Stanovanjska problematika je najbolj pereč problem, sodeč po sprejeti resoluciji Mladina 2020, ki so jo sprejeli lani. V njej so na lanskem kongresu SDS zapisali predlog, da se v okviru njihovega programa pripravi zakon o stanovanjski jamstveni shemi, naslovljeni neposredno na mlade, ki želijo rešiti svoje prvo stanovanjsko vprašanje.

Medtem ko podmladek SD izvaja performanse v mini kombiju, se je podmladek SDS problema rešil konkretno in celovito
Z omenjeno problematiko mladih, ki ni novost, so se v preteklosti ukvarjali in se še vedno ukvarjajo tudi podmladki ostalih političnih strank. Kot je dejal predsednik SDM, naj bi se z ostalimi podmladki sicer vsi strinjali o tem, kje je težava, vendar “od besed ne pride k dejanjem”. Ob tem je komentiral tudi poskus reševanja stanovanjske problematike s strani podmladka Socialnih demokratov, ki je lani zbiral podpise za sprejem zakona, ki bi omogočil gradnjo 10 tisoč javnih najemnih stanovanj.

Foto: FB Mladi forum

Zbiranja podpisov so se lotili v kombiju, za zbiranje naj bi bili pripravljeni celo spati tam, vendar iz tega ni bilo nič, “omenjeni podmladek je imel neke performanse z mini kombijem po Sloveniji, mi smo za razliko od njih to, kar smo si zapisali v svoj program in v resolucijo, tudi udejanjili, rezultat pa je zakon o stanovanjski jamstveni shemi, ki smo ga skupaj s poslansko skupino SDS vložili v zakonodajno proceduro”, je dejal Štrakl.

Država lahko in mora pomagati mladim 
Kljub priložnostim za reševanje stanovanjskega problema, ki so jih imele prejšnje vlade, je po Štraklovih besedah aktualna vlada le naredila korak naprej za urejanje trga oziroma najemniških stanovanj z novelo stanovanjskega zakonika, ki bo omogočala gradnjo približno 4000 najemniških stanovanj do leta 2025, vendar si mladi želijo priti tudi do lastnih stanovanj in tukaj je država tista, ki mora zagotoviti pomoč, “pomaga lahko tako, da poda neko jamstvo pri najemu kredita, saj so pogoji za najem kredita tako visoki, da si mladi kredita enostavno ne moremo privoščiti”, je povedal predsednik SDM.

Koga naslavlja predlagani zakon?
“Stanovanjska jamstvena shema naslavlja predvsem mlajšo populacijo, staro do 38 let. Opredeljuje pa dve vrsti kreditojemalcev, to so zaposleni za določen ali nedoločen čas, katerih kreditna sposobnost je praviloma nizka. Ta kategorija mora izpolnjevati določen dohodkovni pogoj. Druga kategorija so mlade družine, ki imajo enega ali več otrok in vsaj eden od otrok še ni šoloobvezen,” je pojasnil Štrakl in dodal, da so k urejanju tega področja pripomogli tudi ostali zakoni, sprejeti v tem mandatu, predvsem gradbeni zakon in nenazadnje tudi novela o stanovanjskem zakonu, saj so neka osnova in vsebujejo celovit pristop k reševanju stanovanjske problematike.

Prispevanje k decentralizaciji države
Predsednik podmladka SDS je v nadaljevanju pojasnil, da s tem prispevajo tudi k decentralizaciji države, saj si veliko mladih želi, med katerimi navede tudi sebe in svoje kolege, ustvariti družine tudi na podeželju in ne le v mestih, “nekateri imajo zemljišče, ki so ga podedovali, vendar ne morejo graditi naprej, ker nimajo finančnega vira zaradi zaposlitve za določen čas”. Ob tem se z voditeljem Luko Svetino strinjata, da pa so cene najemnin vendarle najvišje v Ljubljani, ob čemer pa Štrakl meni, da je bolje odplačevati kredit za lastno stanovanje, kot pa toliko denarja “dati v nič” za najemnine.

Dominik Štrakl je predsednik Slovenske demokratske mladine.

Finančne posledice zakona
Odgovoril je tudi na vprašanje, ki se je nanašalo na finančne posledice zakona. “Predvidevamo, da predlog zakona v prvem letu po sprejemu ne bo imel finančnih posledic za proračun, nato pa ocenjujemo, da bo v ta namen v proračunu potrebno zagotoviti približno 3 milijone evrov,” je dejal in poudaril, da je to investicija v mlade družine in kakovost življenja.

Podmladek SDS računa na širšo podporo, ostale podmladke pa poziva, naj svoje besede tudi udejanjijo
Predsednik podmladka pričakuje, da bo predlagani zakon po zakonodajni proceduri dobil večinsko podporo, predvsem se je za posluh mladih in podporo zahvalil poslanski skupini SDS, poslanskim skupinam, ki predlog zakona podpirajo, torej NSi, SNS, Konkretno, poslancema manjšinskih skupnosti in poslanki Mateji Udovč. Ob vsem tem pa je dodal tudi, da “veliko opozicijskih poslancev ima veliko povedati o tem, kaj vse je narobe, zdaj imajo priložnost, da dokažejo, da od besed k dejanjem lahko pridemo skupaj, da rešimo to stanovanjsko problematiko mladih”, je zaključil Štrakl.

Tanja Brkić