fbpx

Slovenski premier po zaključku izrednega zasedanja Evropskega sveta o obsežnem prestrukturiranju EU, ki čaka tudi naše predsedovanje!

Foto: Vlada RS

Predsednik vlade Janez Janša se je v Bruslju udeležil izrednega zasedanja Evropskega sveta, na katerem so razpravljali o enotnem trgu, digitalni preobrazbi, vprašanjih, povezanih z Belorusijo in razmerami na Vzhodnem Sredozemlju. Spregovorili pa so tudi o koronavirusni situaciji.

Kot je po zaključku zasedanja povedal predsednik vlade, je bil današnji del zasedanja Evropskega sveta v veliki meri posvečen izmenjavi informacij v zvezi s Covid-19. “Evropa je v drugem valu, to je verjetno še poletni val, naša skrb pa je predvsem usmerjena v hladno obdobje, torej v prihajajoče mesece, ko bodo tu tudi gripa in druge bolezni, in ta izmenjava informacij je bila vsaj zame izjemno koristna zaradi lažjega načrtovanja prihodnjih ukrepov,” je uvodno dejal predsednik vlade in dodal, da je ta tema prišla tudi v zaključke zasedanja in se bo nadaljevala na naslednjem zasedanju Evropskega sveta.

Premier Janez Janša je dejal, da so evropski voditelji prejeli tudi informacije v zvezi s cepivom oziroma tem, kdaj bo cepivo na razpolago. “Te informacije so zelo okvirne, skoraj zagotovo pa tega ni mogoče pričakovati do konca letošnjega leta ali spomladi v prvem delu, vsaj ne v količinah, ki bi zadostovale, zato so resne priprave na hladno sezono koronavirusa še toliko bolj pomembne in to praktično za vse države članice EU,” je povedal predsednik vlade.

Evropa mora znati sama proizvajati strateške surovine
Naslednja velika tema, ki ni doživela veliko razprave, je pa izjemnega pomena z vidika predsedovanja Slovenije v naslednjem letu, je poglavje o digitalnem enotnem trgu in ekonomskih ukrepih. “Govorim o delu glede večje odpornosti EU v smislu iz izkušenj, ki smo jih dobili z epidemijo v pomladnem delu in gre za oblikovanje strategije za večjo odpornost Evrope ob podobnih tveganjih ali drugih izrednih razmerah, v katerih Evropa v prihodnje ne sme biti tako odvisna od drugih, kot je bila spomladi in je deloma še sedaj,” je povedal premier in nadaljeval, da gre pri tem za usmeritev selitve proizvodnih načrtovalnih kapacitet nazaj na evropsko celino in za vprašanje izgradnje lastnih znanstvenih in gospodarskih kapacitet, “da bomo sami sposobni proizvajati vse, kar mora biti takoj na razpolago v podobnih situacijah, kot je ta zadnja pandemija.

Predsednik vlade Janez Janša v Bruslju Foto: Evropski svet/gov.si

Ti sklepi bistveno olajšujejo naše priprave predsedovanja v drugi polovici prihodnjega leta,” je dejal predsednik vlade in opozoril, da gre tudi za ena ključnih prioritet našega predsedovanja, ki se bo gotovo vleka še v prihodnost, saj gre za obsežno prestrukturiranje, ki se ga v celoti še ne zavedamo.

Diskusija o Vzhodnem Sredozemlju in Belorusiji
Včerajšnja razprava je dokazala, da je Evropska unija kljub pomislekom in razlikam sposobna zaščititi svoje interese, to so interesi vseh skupaj in vsake države članice posebej, v tem konkretnem primeru Grčije in Cipra,” je o razmerah na Vzhodnem Sredozemlju povedal premier in dodal, da glede na njegove izkušnje lahko reče, da je bilo prvič, da je bila ta problematika prediskutirana  do konca in da “nismo prišli le do objavljenih zaključkov, ampak je jasno, kaj se bo zgodilo, če bo razvoj v Mediteranu šel v pozitivno smer in kaj če v negativno smer. Na to temo se bomo vrnili tudi decembra in po tej razpravi včeraj je tudi jasno, kaj morajo tisti, ki so odgovorni, pripraviti za obe varianti za decembrsko srečanje,” je povedal predsednik vlade.

Poudaril je tudi, da je bila razprava o Belorusiji krajša, “ker je bilo tu manj dilem.” “Ukrepi, ki so bili sprejeti, so odločni, puščajo pa odprta vrata za določen dialog, ki je bil do sedaj zavračan s strani beloruskih oblasti,” je povedal premier in dodal, da je tudi po tej razpravi  jasno, kaj bodo naslednji koraki, ki jih bo EU naredila v okviru tega, kaj ima realno na razpolago.

Enotni smo bili v obsodbi zastrupitve ruskega opozicijskega voditelja Navalnega,” je povedal predsednik vlade in dodal, da so voditelji slišali konkretno informacijo o celotnem dogodku, ki ne pušča dvoma o dogajanju, čeprav se na nekatere analize še čaka. “V tem primeru se je uporabilo nesprejemljiva sredstva za utišanje kritičnega glasu,” je povedal premier in dodal, da gre tudi za način izbire sredstev, ki je zavržen že od začetka človeške zgodovine in so ostre reakcije zato  še dodatno potrebne.

Foto: Vlada RS

Močno v interesu prav vseh držav članic je, da se finančni paket, ki je bil sprejet julija, in ki je v veliki meri rešil situacijo s COVID-19 v ekonomskem smislu za celotno EU, čimprej realizira in da tu ne bo zamud,” je o še eni od razprav ocenil predsednik vlade in pozdravil vse napore, ki se vlagajo v uskladitve z Evropskim parlamentom.  “1. januar je mejni datum, ko morajo vsi ti instrumenti biti na razpolago,” je še povedal predsednik vlade Janez Janša.

Jazbec ima v tekmi za položaj v izvršilnem odboru ECB dobre možnosti
Nekdanji guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec ima v tekmi za položaj člana izvršilnega odbora Evropske centralne banke (ECB) dobre možnosti, je ocenil premier Janez Janša po koncu dvodnevnega vrha EU. Odločitev se pričakuje v ponedeljek na videokonferenčnem zasedanju finančnih ministrov članic območja evra.

Gre za pomembno odločitev. Mislim, da ima gospod Jazbec glede na svoje reference kot bivši guverner centralne banke dobre možnosti. Tak je tudi moj občutek po pogovorih včeraj in danes tukaj. Je pa seveda tudi protikandidat močan in bomo videli, kakšna bo odločitev,” je dejal Janša.

Finančni ministri držav v območju evra bodo v ponedeljek predvidoma odločili, ali bo novi član izvršilnega odbora ECB Jazbec, direktor v enotnem odboru za reševanje v okviru bančne unije, ali Nizozemec Frank Elderson, izvršni direktor za nadzor v nizozemski centralni banki.

Eden od njiju bo v šestčlanskem odboru nasledil Luksemburžana Yvesa Merscha. Položaj se izprazni 14. decembra. Za podporo mora kandidat zbrati glasove najmanj 14 od 19 držav, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva območja evra. Teži se h konsenzu. Novega člana po priporočilu Sveta EU ter posvetovanju z Evropskim parlamentom in ECB na koncu imenujejo voditelji članic EU.

V pričakovanju izbire novega člana je slišati kritike v povezavi s spolno uravnoteženostjo na vodilnih položajih v ECB. Banka je bila v preteklosti že večkrat tarča kritik, da je preveč moški klub. V Bruslju v odzivu na te kritike izpostavljajo, da jemljejo spolno uravnoteženost zelo resno in da sta nenazadnje v primeru dveh od minulih treh imenovanj položaja dobili ženski, pri čemer je bil eden od njiju celo predsedniški.

Izvršilni odbor ECB, ki ga sestavljajo predsednik, podpredsednik in štirje člani, je odgovoren za dnevne posle osrednje denarne ustanove evrskega območja, uresničevanje denarne politike območja skupne valute in pripravo srečanj sveta ECB. Svet ECB pa sestavlja šest članov izvršilnega odbora in guvernerji nacionalnih centralnih bank članic območja evra.

Člani izvršilnega odbora so trenutno predsednica ECB, Francozinja Christine Lagarde, podpredsednik, Španec Luis de Guindos, Irec Philip Lane, Luksemburžan Yves Mersch, Italijan Fabio Panetta in Nemka Isabel Schnabel.

Za položaj, ki ga je leta 2012 zasedel Mersch, se je sicer tedaj potegoval tudi bivši slovenski minister Mitja Gaspari, poleg Španca Antonia Sainza de Vicune. Jazbec tako ni prvi slovenski kandidat za ta položaj. Bi pa bil v primeru izvolitve prvi član v izvršilnem odboru ECB iz Slovenije.

Janša opozoril na nujnost resnih priprav na hladno sezono covida-19
Premier Janez Janša je po koncu vrha EU v Bruslju opozoril na nujnost resnih priprav na hladno sezono novega koronavirusa, sploh glede na informacije, da cepiva najverjetneje ne bo niti v prvem delu prihodnjega leta, vsaj ne v zadostnih količinah. Izpostavil je tudi nujnost čimprejšnjega sprejetja svežnja za spoprijem Evrope s pandemijo.

Čeprav covida-19 ni bilo na dnevnem redu, so voditelji danes po Janševih besedah večino časa posvetili izmenjavi informacij o pandemiji, ki je bila izjemno koristna za lažje načrtovanje prihodnjih ukrepov. Ob vseh drugih pomembnih in težkih temah so namreč ugotovili, da je absurdno, če se ne pogovarjajo o najpomembnejšem – o zdravju. Evropa je v drugem valu, ki je še poletni, skrb pa je usmerjena v prihajajoče hladno obdobje, ki ga bodo zaznamovali tudi gripa, druge bolezni, zaprti prostori ter bistveno manj sonca in zraka, je poudaril premier. Voditelji so, čeprav ni bilo načrtovano, sprejeli tudi sklepe o tem, razpravo pa bodo nadaljevali na naslednjem zasedanju sredi oktobra in predvidoma tudi na neformalnem zasedanju 16. novembra v Berlinu, ki bo sicer posvečeno Kitajski.

Slovenska specifika je po premierjevih besedah v tem, da je naš manevrski prostor sedaj precej večji kot spomladi. Ta se sicer meri v številu postelj za bolnike s covidom-19, pri čemer ne gre samo za fizični predmet, ampak za celotno oskrbo. Ker je ta manevrski prostor v različnih državah različen, ni mogoče v vseh članicah sprejemati enakih ukrepov. Je pa mogoče poenotiti ukrepanje ob dosegu določenih prametrov, kar je še zlasti pomembno pri prehajanju meje, v turizmu in pri logistiki, je menil. Janša je ob tem pohvalil septembrska priporočila Evropske komisije za poenotenje ukrepov za omejitev potovanj ter dejal, da jih je Slovenija v celoti implementirala in da to pričakuje tudi od drugih.

Na vprašanje, ali se bo Evropi uspelo izogniti spomladanskemu scenariju, torej popolni ohromitvi gospodarstva in javnega življenja, je premier odgovoril, da je že očitno, da se EU v celoti temu ne bo uspelo izogniti, saj so nekatera velika mesta že zaprta. Pri tem je izpostavil Nizozemsko, ki da je blizu zaprtju celotne države ali vsaj urbanega dela. Cilj slovenske vlade je po Janševih besedah sprejeti ukrepe, ki bodo maksimalno učinkoviti, hkrati pa ne bodo ustavili gospodarskega in javnega življenja. V ta namen je izdelan načrt, ki bo v začetku prihodnjega tedna predstavljen tudi javno. Po njem se bo natančno vedelo, kaj se bo zgodilo, ko se bodo posamični parametri dosegli, tako si bomo vsi bolj prizadevali, da se to ne bo zgodilo, je pojasnil.

Ob tem je premier še izpostavil, da je v interesu vseh, da ne bo zamud s svežnjem za spoprijem Evrope s pandemijo, o katerem so se julija dogovorili voditelji. Na tokratnem vrhu je bilo znova poudarjeno, da je 1. januar 2021 tisti mejni datum, do katerega morajo biti vsi ti instrumenti na razpolago, je dodal. Eden najtrših orehov v pogajanjih članic EU in Evropskega parlamenta o tem svežnju je uredba o pogojevanju za zaščito proračuna unije, ki povezuje spoštovanje načel vladavine prava z evropskimi sredstvi. Večina članic, tudi Slovenija, je nedavno podprla kompromisni predlog nemškega predsedstva, kar je izhodišče za pogajanja s parlamentom.

Janša je predlog nemškega predsedstva danes komentiral z besedami, da je to poskus kompromisa v smislu oblikovanja instrumenta za zaščito financ EU in načelno nima s tem nihče nobenih težav. Težave so pri nekaterih malenkostih, kjer so stališča relativno različna, ampak velikanska večina članic je za to, da se ti instrumenti čim prej uveljavijo, je dejal. Ob tem je izrazil prepričanje, da bodo glede na gospodarske razmere v večini članic kakršne koli morebitne ovire, če še bodo, decembra zlahka presežene.

Sara Kovač